V nadaljevanju preberite:

Jamsko najdišče Divje babe v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju sta med letoma 1980 in 1999 sistematično raziskovala Mitja Brodar in Ivan Turk z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. V jami so raziskali plasti iz srednjega in z začetka mlajšega paleolitika, radiometrično datirane v čas med 115.000 in 40.000 leti pred sedanjostjo. V njih so odkrili številna ognjišča ter kamnita in koščena orodja, ostanke občasnega bivanja musterjenskih (neandertalskih) in orinjasjenskih (anatomsko modernih ljudi) lovcev.

Nenavadno preluknjana stegnenična kost mladega jamskega medveda iz musterjenske plasti v Divjih babah je vzbudila veliko zanimanja svetovne strokovne in laične javnosti. Letos mineva trideset let od njenega odkritja. V Narodnem muzeju Slovenije so zaznamovali obletnico z razstavo, ki orisuje odkritje in preučevanje te izjemne najdbe, njen pomen in njeno umeščenost v globalno zgodbo učlovečenja. O tem in še o čem smo se pogovarjali z glavnima avtorjema razstave, Matijo Turkom in Miranom Pflaumom.