V kolumni preberite:

Izpostavljamo dve zgodbi, ki v isti »vesoljni« Cerkvi ponazarjata skorajda popolno raznorodnost svetov. Ena je nemškega  kardinala Reinharda Marxa, druga je slovenskega duhovnika Janeza Cerarja. Prvi je »neuspešno« odstopil kot nadškof Münchna in Freisinga, ker je menil, da je proti spolnim zlorabam naredil premalo, drugi je marginaliziran, ker je, tudi na svojem primeru, pokazal, kako se stvari pometajo pod preprogo v Sloveniji. Papež stoji za obema in vendar pri slovenski cerkveni oblasti nastaja vtis, kot da ji je vladna palača avtokratskega predsednika vlade bližja, kot katedrala svetega Petra v Rimu.