Niti enega poročila o tem, koliko živali je poginilo v požarih

Pred davnimi leti, ko je bil moj prvorojeni sin star nekaj mesecev, smo s prijateljema in njunim dojenčkom odšli na Brač, v hišo, ki jo je sredi borovega gozda zgradil moj pokojni tast. To je bilo leto požarov na tem otoku in namesto običajnega zelenja nas je pričakalo pogorišče. S prijateljico sva otroka položili na pregrinjalo pred hišo in se lotili čiščenja kamnite mize, terase … vse polno je bilo stvari, s katerih je bilo treba odstraniti pepel in saje. S kotičkom očesa sem opazila, kako se je na vodnjak za hišo spustilo nekaj velikega, grozečega. Kmalu sem prepoznala ogromnega orla, ki je z roba betonske plošče opazoval najina fantička. Požar je pokončal ali pregnal skoraj vse živali iz naše okolice in orel je opazoval nov plen. Seveda sva oba otroka v paniki odnesli v hišo in srce ...