Predpostavka o neomejenih potencialih rasti je pripeljala do nadvlade globalnega uveljavljanja interesov nad lokalno avtonomijo in varnostjo.

Galerija
Odločitve v enem delu sveta ustvarjajo posledice v drugem. FOTO: Nasa/Reuters
Že več kot pol stoletja nas spremlja spoznanje o mejah rasti. Na omejenem planetu neskončna ekspanzija ni mogoča – ne materialno, ne ekološko, ne družbeno. Kljub temu smo prav to logiko v imenu globalizacije ne le sprejeli, temveč jo postavili v središče razvoja. Danes se soočamo s posledicami: ne le z okoljsko krizo, temveč s sistemskim paradoksom, v katerem globalni interesi neposredno sprožajo lokalne konflikte, ti pa povratno destabilizirajo globalne sisteme. Kje v tem kolesju je Slovenija, ki uvozi več kot 80 odstotkov hrane, medtem ko najboljše njive spreminja v industrijske cone?
To ni več abstraktna razprava ekonomistov ali sociologov. Gre za konkretno realnost, ki določa cene hrane, dostopnost energije, politično stabilnost in občutek varnosti. Vprašanje zato ni več, ali ...
Komentarji