Čuvaj zadnjega počivališča Wilda in Morrisona, pri katerem čas mineva drugače

Po branju romana Sveža voda za rože Valérie Perrin si človek kar zaželi postati pokopališki čuvaj, je zapisala neka bralka. Podobne odzive na La Vie secrète d'un cimetière (Skrivno življenje pokopališča) prejema Benoît Gallot, oskrbnik znamenitega pariškega Père-Lachaisa. Z gotovostjo trdi, da opravlja sanjski poklic. Sin kamnosekov je odraščal obkrožen s smrtjo in žalovanjem, saj je bil del družinske hiše razstavni salon nagrobnikov. Tako se je moral včasih igrati tiho ali kje drugje, da s svojo razposajenostjo ne bi motil užaloščenih obiskovalcev. To za marsikoga nenavadno odraščanje se mu še danes ne zdi nič posebnega. Bilo je običajno, ker je bilo njegovo. Že takrat se je naučil sprejemati smrt kot del življenja, vendar nikoli ni nameraval nadaljevati družinske tradicije. Ker je bil ...