V svetu, ki postaja vse bolj surov, prostovoljstvo ni zgolj dopolnilo in korektiv delovanja vedno bolj šibke socialne države.

Galerija
Prostovoljstvo ni nevtralna ali samoumevno pozitivna praksa, temveč javno dobro, ki nastaja v specifičnih političnih, ekonomskih in ideoloških okvirih. FOTO: Jure Eržen
Prostovoljstvo predstavlja javno dobro, ki temelji na javnem in prostovoljskem angažiranju osebno zavzetih in socialno ozaveščenih ljudi pri reševanju konkretnih življenjskih problemov posameznikov in skupin. Kot ugotavlja ustanovna listina o pravicah in dolžnostih prostovoljcev v EU iz leta 2012, je prostovoljstvo oblika aktivnega državljanstva, ki je komplement političnemu državljanstvu. Aktivno državljanstvo, bodisi prostovoljsko delo v civilnih organizacijah bodisi aktivizem v družbenih gibanjih, je torej pomemben dejavnik v razpravi o participativni demokraciji in vlogi organizirane civilne družbe.
Prostovoljske skupnosti in organizacije so predvsem skupine državljank in državljanov, ki nudijo pomoč, obenem pa osveščajo, informirajo, izobražujejo javnost in vplivajo na spreminjanje ...
Komentarji