V nadaljevanju preberite:

Včasih, ko izstopim na železniški postaji v Ljubljani in na drugi strani ulice vidim spomenik Rudolfu Maistru, pomislim na oddaljeno mesto z imenom, ki je za slovenska ušesa težko izgovorljivo – Przemyśl. Kaj povezuje ti dve mesti? So to le njuna skupna zgodovina v habsburški monarhiji in najdaljša železniška proga v celotni takratni državi, ki je potekala od Lvova do Trsta, in ohranjene postajne zgradbe iz časa belle époque?

»Železnica Karla Ludwiga je potekala od Krakova prek Tarnowa, Przemyśla, Lvova in Tarnopola proti vzhodu, kjer je dosegla carinsko postajo Podwołoczyska na meji z Rusijo,« je v svoji knjigi Galizien: Eine Reise durch die verschwundene Welt Ostgaliziens und der Bukowina (Galicija: Potovanje skozi izgubljeni svet vzhodne Galicije in Bukovine) zapisal letos umrli avstrijski pisatelj Martin Pollack.

Pollack je to knjigo napisal leta 1984, ko je bilo dostopanje do večine krajev, ki jih opisuje v njej, zanj precej težko, saj so bili še vedno za železno zaveso in potovanje tja je zahtevalo ne le željo in divjo domišljijo, ampak tudi precejšnje napore in premagovanje številnih birokratskih ovir.

Przemyśl – mesto, ki je ležalo le malo več kot deset kilometrov od meje med takratno Ljudsko republiko Poljsko in ZSSR – je imelo železniško postajo, povezano s širokimi tirnicami na drugi strani meje, kar je omogočalo čezmejni železniški promet in je bilo zato v tem kontekstu posebej pomembno.