Regent, ki je reševal Jugoslavijo, a je z njo tudi propadel

V primerjavi s kraljem Aleksandrom Karađorđevićem, ki je bil leta 1934 umorjen v marsejskem atentatu, njegova smrt pa se je znašla v središču pozornosti takratne evropske politike, je slovo njegovega bratranca kneza Pavla ostalo v javnosti skoraj neopaženo. Če je prvi kot žrtev separatističnih sil postal junak jugoslovanske unitaristične mitologije (spomnimo se znanih apokrifnih besed: Čuvajte mi Jugoslaviju!), pa je bil drugi, ki ga je doletela nehvaležna naloga sanacije političnih problemov, ki so se nakopičili med vladavino »viteškega kralja«, deležen številnih negativnih označb. Protagonisti državnega udara 27. marca 1941, s katerim si je Jugoslavija nakopala Hitlerjev uničevalni bes, so ga razglasili za izdajalca, povojne komunistične oblasti pa za vojnega zločinca. A če pogledamo na ...