Sami na bregu reke

Virus je razkril človeka v njegovi izvirni obliki – z vsemi strahovi in slabostmi pa tudi z ogromnimi zmožnostmi za sočutje in potrebo po skupnosti.

Objavljeno
25. april 2020 06.00
Posodobljeno
25. april 2020 06.00
V pandemiji ne more biti kot posamezniku nikomur dobro, če ni dobro vsem. Kaj za posameznika pomeni biti zdrav, če so bolni njegovi sosedje? FOTO: Reuters
Zorana Baković
Zorana Baković
Tam nekje v tem letnem času se je 278 let pred našim štetjem na bregu reke Miluo pojavil moški v zgodnjih šestdesetih letih z razpuščenimi lasmi, zaskrbljenim obrazom in globoko zatopljen v svoje misli. »Svet je zapadel v zmedo, vendar imam jaz čisto vest!« je potarnal bližnjemu ribiču. »Vsi so pijani, samo jaz sem trezen. In zato so me pregnali.«Zrecitiral je dolgo pesem o skorumpiranih vladarjih države, ki jo je tako zelo ljubil, nato pa pograbil večji kamen in z njim v naročju skočil v reko. Ribič je v obupu klical prebivalce bližnjih vasi, naj prinesejo riž in ga mečejo ribam, da ne bi pojedle utopljenega trupla. In ...