V nadaljevanju preberite:

V Ameriki se je razlika med uspehom in neuspehom močno zarisala v začetku 20. stoletja, ko so zaslovele knjige o samopomoči (self-help), ki so propagirale idejo, da je edina prava pot do uspeha oblikovati lastno zaposlitev in postati podjetnik. Harvardski zgodovinar Erik Baker poudarja, da je ta ideologija vplivala na prepričanje, da delovna mesta, ki jih odpira država, nimajo dostojanstva in takšne družbene uporabnosti, kot jo imajo delovna mesta, ki so jih ustvarili podjetniki. Takšno prepričanje je v ZDA močno vplivalo na politiko, ki je v času New Deala podpirala predvsem zaposlitev v zasebnem sektorju za ceno razvoja javnega.

Preobrat o razmišljanju o neuspehu se je v zadnjih desetletjih zgodil pod vplivom ideologije silicijeve doline, kjer je že nekaj časa moto po Beckettu povzeta teza »spodletimo še bolje« (fail better). Logika ustanavljanja zagonskih podjetij je namreč, da gre podjetnik od enega neuspeha do drugega, dokler se mu končno ne zgodi izjemen uspeh.