Slovenska kultura na sto osamljenih let

O čem razmišljamo, ko obeležujemo slovenski kulturni praznik? Boris Pahor ima odgovor na to vprašanje, ki je vse kaj drugega, kot enoumno.

Objavljeno
08. februar 2020 06.00
Posodobljeno
08. februar 2020 06.00
Boris Pahor Foto: Jože Suhadolnik/ Delo
Če koga v tem trenutku vidimo kot poosebljenje slovenskega kulturnega praznika, je to tržaški pisatelj Boris Pahor. Ko rečemo v tem trenutku, mislimo v širših, skorajda kontroverznih okoliščinah, v katerih se je znašla Slovenija. Po naravi praznika bi se nemara morali zamejiti strogo na ozko vprašanje kulture, toda vseeno bi se kazalo vprašati, kako je praznik Prešernovega dneva kot slovenski kulturni praznik sploh nastal. Praznuje se ga od leta 1945 in skliceval se je na dvoje: potiho na tradicijo praznovanja vseslovanske enotnosti, naglas pa na pesnika Franceta Prešerna, ki je z idejo pomladi narodov pesniško premislil ...