Sobotna priloga: Tišina v času hrupa, sobotno branje v času zime
Nekaj poudarkov iz Sobotne priloge in namigov za branje.
Odpri galerijo
Naslovna fotografija Sobotne priloge. To ni politika. Samo hrup. FOTO: Jure Eržen/Delo
V noči s sobote na nedeljo, točno ob 4.19, se začne zima. Letošnji 22. december je tisti datum v letu, ko je noč najdaljša in dan najkrajši. Tak čas je kot nalašč za branje. Sobotna priloga tokrat prinaša naslednje teme:
Erling Kagge je dosegel tri skrajne točke, severni in južni pol in vrh Mount Everesta, in se plazil po kanalizaciji New Yorka. Hkrati je eden največjih založnikov na Norveškem, avtor sedmih knjig (dve, Tišina v času hrupa in Hoja, korak za korakom, sta prevedeni tudi v slovenščino), pravnik, filozof, tudi model za Swatch, predvsem pa človek, ki iz izkušnje tišine lahko govori o tišini tako kot nihče na svetu. O tem, kako zveni tišina, kako je, ko zreš severnemu medvedu iz oči v oči, se je z njim pogovarjala Vesna Milek.
Madžarski pisatelj György Dragomán, avtor uspešnice Beli kralj, je v pogovoru z Aljažem Vrabcem govoril o svoji mladosti v Romuniji za časa diktatorja Ceaușesca in o tem, kakšen je bil okus jodovih tablet po jedrski nesreči v Černobilu. Pa tudi o slavnem nogometnem vratarju Steaui iz Bukarešte, ki so mu odsvetovali, da bi se metal za žogo, ker je obstajala velika nevarnost, da je trava radioaktivna. Halo!? Kakšen vratar pa si, če se ne mečeš po travi!?
Francija je konservativna revolucionarna država, je v pogovoru z Mimi Podkrižnik povedal francoski politolog, zelo znan tudi v Sloveniji, Jacques Rupnik. Zanimalo nas je, kaj se dogaja v Franciji, ki jo pretresajo stavke zaradi pokojninske reforme, ali je Emmanuel Macron dober predsednik in kaj je z njegovo vizijo Evrope.
O tem, kakšna je slovenska zunanja politika, piše v uvodniku Saša Vidmajer. Je ni, ampak je samo hrup, ugotavlja. Janez Markeš pa je v kolumni vzel pod drobnogled britanske volitve in brexit.
Brez človekovih pravic ni Evrope in človekovih pravic ni nikoli dovolj, je ob 20-letnici institucije komisarja za človekove pravice zapisal Branko Soban. Malo je novinarjev, ki so se imeli priložnost pogovarjati z vsemi štirimi dozdajšnjimi komisarji – in Soban je eden izmed njih. Boštjan Videmšek pa je v portret »ujel« nekdanjega pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa, ki je zaslovel zlasti po teptanju človekovih pravic. Sodišče v Pakistanu ga je namreč obsodilo na smrt, in to v njegovi odsotnosti, saj zdaj živi v Dubaju.
Lucijan Zalokar se je v Zürichu srečal s fizikom in psihoanalitikom Federicom Carminatijem, ki je v ženevskem Cernu glavni direktor za inovacije. Mojca Kumerdej pa se je pogovarja s Siegfriedom Zielinskim, ki med arheološkim potapljanjem v preteklost odkriva fascinantne tehnološke iznajdbe. Vsak nov medij bo postal star in vsak star medij je bil nekoč nov, je med drugim povedal.
Kako se spreminja svet – na bolje ali na slabše? Zdi se, da drži zadnje. Kot da se je čas nedolžnosti prijazno priklonil in odšel, v Pomislekih piše Irena Štaudohar.
O zelo nenavadnem hotelu, kjer se zgodijo najbolj neverjetne reči, pa piše Patricija Maličev. Gre za predstavo Hotel, s katero bo v Cankarjevem domu konec decembra gostoval kanadski cirkus Éloize.
Od severnega do južnega tečaja
Erling Kagge FOTO: arhiv založbe Vida
Madžarski pisatelj György Dragomán, avtor uspešnice Beli kralj, je v pogovoru z Aljažem Vrabcem govoril o svoji mladosti v Romuniji za časa diktatorja Ceaușesca in o tem, kakšen je bil okus jodovih tablet po jedrski nesreči v Černobilu. Pa tudi o slavnem nogometnem vratarju Steaui iz Bukarešte, ki so mu odsvetovali, da bi se metal za žogo, ker je obstajala velika nevarnost, da je trava radioaktivna. Halo!? Kakšen vratar pa si, če se ne mečeš po travi!?
Kaj pa človekove pravice?
Francija je konservativna revolucionarna država, je v pogovoru z Mimi Podkrižnik povedal francoski politolog, zelo znan tudi v Sloveniji, Jacques Rupnik. Zanimalo nas je, kaj se dogaja v Franciji, ki jo pretresajo stavke zaradi pokojninske reforme, ali je Emmanuel Macron dober predsednik in kaj je z njegovo vizijo Evrope.
O tem, kakšna je slovenska zunanja politika, piše v uvodniku Saša Vidmajer. Je ni, ampak je samo hrup, ugotavlja. Janez Markeš pa je v kolumni vzel pod drobnogled britanske volitve in brexit.
Naslovna fotografija Sobotne priloge. To ni politika. Samo hrup. FOTO: Jure Eržen/Delo
Brez človekovih pravic ni Evrope in človekovih pravic ni nikoli dovolj, je ob 20-letnici institucije komisarja za človekove pravice zapisal Branko Soban. Malo je novinarjev, ki so se imeli priložnost pogovarjati z vsemi štirimi dozdajšnjimi komisarji – in Soban je eden izmed njih. Boštjan Videmšek pa je v portret »ujel« nekdanjega pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa, ki je zaslovel zlasti po teptanju človekovih pravic. Sodišče v Pakistanu ga je namreč obsodilo na smrt, in to v njegovi odsotnosti, saj zdaj živi v Dubaju.
Osnovni delci
Lucijan Zalokar se je v Zürichu srečal s fizikom in psihoanalitikom Federicom Carminatijem, ki je v ženevskem Cernu glavni direktor za inovacije. Mojca Kumerdej pa se je pogovarja s Siegfriedom Zielinskim, ki med arheološkim potapljanjem v preteklost odkriva fascinantne tehnološke iznajdbe. Vsak nov medij bo postal star in vsak star medij je bil nekoč nov, je med drugim povedal.
Kako se spreminja svet – na bolje ali na slabše? Zdi se, da drži zadnje. Kot da se je čas nedolžnosti prijazno priklonil in odšel, v Pomislekih piše Irena Štaudohar.
O zelo nenavadnem hotelu, kjer se zgodijo najbolj neverjetne reči, pa piše Patricija Maličev. Gre za predstavo Hotel, s katero bo v Cankarjevem domu konec decembra gostoval kanadski cirkus Éloize.
