Stanovanja so zame kot telesa, so ranljiva, imajo svoj vonj

Veronika Simoniti je z romanom Ivana pred morjem postala četrta pisateljica v tridesetletni zgodovini kresnika, ki je prejela nagrado za najboljši roman.

Objavljeno
04. julij 2020 06.00
Posodobljeno
04. julij 2020 06.00
Veronika Simoniti, kresnikova nagrajenka za roman Ivana pred morjem (Cankarjeva založba) FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Sediva v kavarni LP pred SAZU, kjer dela, in ko govoriva, imam podoben občutek kot pri branju njenega romana Ivana pred morjem, valovanje barv in vonjev, okruškov spominov, starih pisem, napisanih z nalivnikom, in orumenelih fotografij ... Brez spomina nas ni, z nasmeškom pravi. V svetu začnemo zares živeti šele, ko se začnemo spominjati. Skoraj morava začeti z vročičnostjo kresnega večera. Prvič ste bili med finalisti z romanom Kameno seme, verjetno ste že takrat pomislili, kako bi bilo, če ... In zdaj ste prižgali kresni ogenj.Moj prvi kresni večer pred petimi leti je bil v znamenju vode, na Rožniku je bila takrat ...