Petdeset let od spopada, ki je ustvaril sodobno Kitajsko

V podkastu Svet v skodelici čaja je Zorana Baković tokrat predstavila zgodbo Zhou Enlaia, s tem pa tudi zgodbo nastanka Ljudske republike Kitajske. Povsod po svetu poznamo Mao Zedonga, če ne drugega, je večina zanj vsaj slišala, toda manj znano je, da je imel sočasno pomembno vlogo tudi Zhou Enlai, prvi kitajski premier in dolgoletni zunanji minister.

Država samskih moških: Zakaj kitajski starši hodijo na trg po neveste?

Zhou Enlai ni bil po naključju osrednja tema nove epizode, saj bo 8. januarja minilo 50 let od njegove smrti (1898–1976). Ob tem se znova pojavlja vprašanje enega najbolj zapletenih političnih razmerij v zgodovini Kitajske. Čeprav je bil ves čas v senci Mao Zedonga, je bil ključni arhitekt kitajske diplomacije, njegova smrt pa sproža številne polemike.

Baković: Skozi okno stanovanja sem videla vse razkošje kitajskih generalov

»Če rečemo, da je Mao Zedong dejansko ubil Zhou Enlaia, nismo daleč od resnice,« razlaga Delova poznavalka Kitajske. »To sta bila dve ključni osebi Ljudske republike Kitajske in zares je bilo pomembno, kdo od njiju bo živel dlje. Ko je Zhou Enlai začel kazati znake, da se z njegovim zdravjem dogaja nekaj slabega, je Mao prepovedal zdravljenje. Izkazalo se je, da ima raka mehurja, toda Mao ni dovolil operacije, ki bi lahko vsaj podaljšala Zhoujevo življenje.«

Zorana Baković: Zhou Enlai se je rodil v plemiški družini, študiral je v Angliji in Franciji, zanimal ga je predvsem delavski razred. FOTO: Luka Maček

Osrednje vprašanje je, zakaj je bil Mao tako brez milosti, a odgovorov je več. Čeprav sta skupaj gradila novo Kitajsko, sta imela pri skoraj vseh vprašanjih različne poglede, zato je bilo za Mao Zedonga zelo pomembno, da živi dlje in da s tem prevlada njegova filozofija. Obenem je bil Mao zelo nezaupljiv, zato je o vsem želel imeti glavno besedo, med drugim tudi o tem, kakšno zdravljenje bodo imeli njegovi najbližji sodelavci.

»Zhou Enlai se je rodil v plemiški družini, študiral je v Angliji in Franciji, zanimal ga je predvsem delavski razred. Ko se je vrnil na Kitajsko, je imel svojo idejo o razvoju kitajskih mest in kitajske industrije, toda Kitajska je bila kmečka država, saj je kar 85 odstotkov prebivalstva živelo na podeželju. In ko se pogovarjamo o kitajskem podeželju v tistem času, je to bilo zares grozno, revno in brezupno življenje. Če kdo, je to dobro razumel Mao Zedong. Njegova strategija je bila, da mora Kitajska začeti z razvojem podeželja, in imel je popolnoma prav.«

Številne metode Mao Zedonga so bile vseeno precej krute, zato je umrlo več deset milijonov ljudi. A verjetno bi jih še več, če ne bi bilo zraven ravno Zhou Enlaia. Za precej preganjanjih ljudi je poskrbel, da so zaporno kazen prestajali v milejših razmerah, denimo za kasnejšega kitajskega voditelja Deng Xiaopinga. Vendar je bil prebrisan pragmatik. Če je uvidel, da si bo nakopal Maovo jezo, se je raje umaknil, čeprav so preganjali njegove prijatelje.

Po eni od teorij naj bi celo preprečil rušenje Prepovedanega mesta, kar je še danes ena največjih turističnih znamenitosti v Pekingu, brez njega pa bi tudi glavno mesto Kitajske imelo drugačno ime. Kakšno, Zorana Baković razkriva v podkastu.

Kljub temu Zhou Enlai ni bil noben svetnik. Med drugim je bil načrtovalec napada na Tibet (dalajlama je zanj trdil, da je izredno neugoden, radikalen in agresiven človek), enako taktiko je pripravljal za Tajvan, toda še prej se je zgodila vojna med Severno in Južno Korejo, zato je morala kitajska vojska preusmeriti svojo pozornost, kar je ustrezalo predvsem Josifu Stalinu v Moskvi.

Henry Kissinger in Zhou Enlai med njunim srečanjem 9. julija 1971 v Pekingu. FOTO: AFP

To je bil namreč čas, ko Kitajska ni imela dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo, niti bila članica nobene pomembne mednarodne organizacije. Zhou Enlai je vedel, da si mora Kitajska poiskati nove prijatelje, in pravega sogovornika je našel v Henryju Kissingerju.

»V več pogovorih sta se dogovorila, da bo na obisk Kitajske prišel sam ameriški predsednik Richard Nixon. Kissinger je bil navdušen nad Zhou Enlaiem, saj je spoznal, da je izjemno zgovoren, izobražen in nekdo, s katerim se lahko pogovarja tudi o geopolitiki. Če je bil Mao vedno med štirimi stenami, je bil Zhou Enlai človek, ki je potoval in vedel, kako deluje svet.«

A to je le del tokratnega podkasta Svet v skodelici čaja. V nadaljevanju lahko poslušate še, kaj je pingpong diplomacija in zakaj kitajsko ljudstvo Zhou Enlaia zdaj nima več v lepem spominu. Med drugim zaradi dogodkov na Trgu nebeškega miru leta 1989, čeprav je bil že zdavnaj mrtev.

Svet v skodelici čaja Zorana Baković Foto Luka Maček