Torbjörn Månsson, Šved na začasnem delu v Sloveniji

Stockholmčan Torbjörn Månsson, glavni izvršni direktor družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), izstopa iz klišejev o šefih bank in finančnih inštitucij: vselej v odpeti srajci, brez kravate, tika se z vsemi sodelavci v družbi, ki ima zdaj že 80 zaposlenih. Ko je nastopil službo 1. avgusta letos, po hitrem odhodu predhodnika, Britanca Chrisa Gwilliama (»imel je sicer dobre reference iz Latvije, žal se ni izkazal«), se ni preselil v veliko direktorsko pisarno – ta je zdaj prazna –, temveč še zmeraj sedi z dvema sodelavcema v prostoru, ki se v ničemer ne razlikuje od sosednjih pisarn na »slabi« banki. Bolje se prilega v kliše o delovnih Švedih in protestantski etiki, kjer je poudarjanje materialnega bogastva nespodobno, stvar slabega okusa. A denar je denar – in kliše, kjer Månsson precej izstopa po merilih slovenske javnosti, je direktorska plača, 20.500 evrov bruto (ali nekje 11.000 neto), kolikor jih prejema po pogodbi, sklenjeni z upravnim odborom DUTB in ne vsakokratno vlado.

Je to preveč? Država se je leta 2012 odločila, da bo vodenje DUTB prepustila mednarodnim strokovnjakom. S tem je vzela v zakup, da imajo strokovnjaki za preobrate podjetij (turnaround management) primerno visoko ceno na evropskem menedžerskem trgu. Tudi predsednik uprave banke SID Sibil Svilan nam je v pogovoru za prejšnjo Sobotno prilogo zatrdil, da takih strokovnjakov v Sloveniji nimamo. Torej jih moramo nekje dobiti, jih plačati, določiti mandat in jih strogo nadzorovati. Druga možnost je, da svoje »strokovnjake« delegira vsakokratna vladajoča koalicija in da jim damo štirikrat nižje, recimo poslanske plače: verjetno bomo dobili temu primerne rezultate. Tu se lahko samo strinjamo z ekonomistom Bogomirjem Kovačem, da bi morala država menedžerjem v DUTB, ki so plačani po evropskih tarifah, postaviti merljive cilje in poskrbeti za dober nadzor. In da je zakon o slabi banki, spisan leta 2012, slab, zato bi ga veljalo čim prej dopolniti. A v dveh letih so se zamenjale tri vlade in zdaj smo dobili tako, ki si je za prioriteto postavila klestenje plač, s slabo banko kot tako pa ne ve, kaj naj počne. To dokazuje že dejstvo, da v upravnem odboru DUTB vlado in državo zastopa državni sekretar prejšnje vlade, ki že dobre štiri mesece službuje v tujini. In da država pri prestrukturiranju podjetij še naprej deluje nestrateško, brez pogleda pet, šest let naprej, in nepovezano, prek inštitucij, ki pogosto ne slišijo druga druge – pa naj bo to vlada, SDH, DUTB ali pa državne NLB, NKBM, Abanka itd.

V tem kontekstu kaže presojati tudi delovanje DUTB. Njen šef Månsson je v prostem času strasten lovec, ki se s svojimi tremi psi rad poda v švedsko divjino, zagotovo pa bi težko rekli, da ga je k nam pripeljal lov na plačo. Za njim je bila lepa kariera pri renomirani svetovalni družbi Bain & Company, imel je že dobro novo službo v skandinavski svetovalni družbi Quartz+Co. Kaj ga je torej gnalo v Slovenijo – potem ko se je dve desetletji ukvarjal predvsem s prestrukturiranjem in reševanjem podjetij? »To sem počel dolga leta in sicer dobro živel, a sem bil vsako leto manj motiviran. Ko sem premišljeval, ali naj to počnem še nadaljnjih 15 let ali pa naj grem kam drugam, je bilo videti tako, kot bi iskal novo ženo, ob tem da bi bil še vedno zelo srečno poročen. Vedel pa sem, da tega ne morem početi do upokojitve.«

V Bainu si je lahko celo vzel pol leta plačanega dopusta, da razmisli o prihodnosti. »To sem storil in ugotovil, da moram najti nekaj novega. Nato sem v letu 2012 prestopil v Quartz+Co in že prvi teden sem bil povabljen na zunanji sestanek, kjer je bil tudi Lars Nyberg (zdajšnji predsednik upravnega odbora DUTB), ki ga je tedanja slovenska vlada zaprosila, da postane eden od neizvršnih direktorjev v DUTB, postavi to inštitucijo v Sloveniji in imenuje tri začasne izvršne direktorje. Nyberg me je tedaj zaprosil za CV, da bi pokazal, kakšne kadre iščejo. Vprašal me je, ali sem prost, in ker sem bil, sem privolil, da pridem za nekaj mesecev v Slovenijo in pomagam pri postavitvi DUTB. Ključno je bilo, da je moj profil ustrezal tistemu, kar so iskali. V preteklosti sem delal marsikje, Slovenija je že moja 30. država, nisem imel težav pri navezovanju stikov. Sem pa vedel, da bodo pred mano zahtevne naloge.«

Månssonu ne moremo očitati politične pristranskosti, tudi strokovne nekompetentnosti verjetno ne. Je pa marsikoga, tudi tedaj še Klemenčičevo KPK, zbodlo dejstvo, da je za DUTB nekaj časa opravljala dobro plačane svetovalne storitve prav družba Quartz+Co. Upravni odbor DUTB je zaradi dvomov o morebitnem nasprotju interesov naročil interno revizijo in zunanjo oceno ustreznosti postopkov. Zunanja odvetniška družba je ugotovila, da so postopki potekali skladno s predpisi in da niso podane okoliščine, ki bi izkazovale nasprotje interesov, enako je pokazala tudi interna revizija. A vsi javno izraženi dvomi niso bili odstranjeni. In tako so iz DUTB že poleti sporočili, da je Månsson še pred imenovanjem za izvršnega direktorja zaključil sodelovanje s Quartz+Co in odprodal svoj lastniški delež. In kar je z vidika morebitnih korupcijskih tveganj še pomembneje: DUTB od takrat ni več poslovala s skandinavskim podjetjem.

Månsson zdaj vodi družbo, ki se je z 20 ekipami podala v približno 100 primerov prestrukturiranj slovenskih podjetij in v kratkem namerava k sodelovanju povabiti tudi slovenske investitorje. »Slaba banka« deluje kot stečajni upravitelj nasedlih posojil NLB, NKBM, Abanke in v kratkem še Banke Celje. Posojil, ki so bila nekoč vredna pet milijard evrov, zdaj pa morda tretjino tega. DUTB upravlja prevzeta slaba posojila in premoženje, a le omejen čas – na koncu mora vse odprodati najboljšim ponudnikom. In ker mu država ni zmogla postaviti merljivih ciljev, si jih je sam: zagotavlja, da bo slovenskim davkoplačevalcem povrnil vloženih 200 milijonov skupaj z osemodstotnimi obrestmi. Je to le vizija ali uresničljiv cilj? »Poslujejo tako, kot bi bili v lasti zasebnih investitorjev – ti pa nikoli ne bi vložili 200 milijonov, ne da ne bi dobili nekaj nazaj,« pojasni.

Månssonu in DUTB nekateri očitajo ne najbolj tekoče komuniciranje z bankami, te bi si želele boljšega sodelovanja s »slabo« banko pri prestrukturiranju in/ali prodaji podjetij. V DUTB po letu dni še ne morejo pokazati kake dokončane zgodbe prestrukturiranja. Nekateri premiki pa so bili storjeni v primerih poslovanja Merkurja, Cimosa, ŠPC Pohorje itd., DUTB je s prodajo deležev iztržila skoraj 100 milijonov evrov. Za svoj največji uspeh šteje, »da smo postavili to inštitucijo in da banke še vedno delujejo. Zato, ker pred letom dni niso bile v stanju, da bi sploh lahko nadaljevale delo. Če ne bi lani opravili prenosa slabih terjatev, bi imeli zelo resno krizo, ko bi morala intervenirati trojka. To je vrednost, ki smo jo kreirali, seveda ne sami, zaslužni so tudi drugi. A če tega ne bi storili, bi bila Slovenija zdaj v povsem drugačni situaciji.«

Za prehodno oceno dela DUTB in vodilnih na čelu z Månssonom bo merodajno revizijsko poročilo računskega sodišča, ki bo pripravljeno kmalu, v nekaj tednih. Resno gre vzeti tudi napotek KPK, da naj DUTB preide iz enotirnega v dvotirni sistem upravljanja. Preglednost bo s tem večja, manj bo možnosti za konflikt interesov, nadzor bo lahko boljši – slišati je zelo skandinavsko. S tem se bo lahko strinjal tudi Månsson, ki si očitno želi svoj mandat v DUTB izpeljati do konca.