Na obrobju Evrope štejemo mrtve v Ukrajini in Gazi, pri tem se prepiramo, ali več krivde nosi Rusija, Evropa, ZDA, Izrael ali Hamas. V pregovarjanju s črno-belimi razlagami, s popolno odsotnostjo empatije, je zato marsikomu pomembneje, da ubrani svoj politični nazor, kot da pokaže vsaj malo sočustvovanja z navadnimi ljudmi, ki plačujejo največjo ceno. Ceno varnega doma, ceno miru, ceno življenja.
{embed_article}868676{/embed_article}
Celo učenjaki, ki imajo polna usta parol miru in svobode, ne znajo (ali nočejo) dojeti, da zavzemanje za ohranitev suverenosti Ukrajine ne pomeni zavzemanja za zahodno vojaško industrijo, enako kot zagovarjanje državnosti Palestine ne pomeni zagovarjanja prevlade Hamasa. Prepiranje, kdo je na pravi strani zgodovine, je že davno preseglo meje družbenih omrežij in pisem bralcev, saj bosta obe tragediji zaznamovali tudi prihajajoče parlamentarne volitve. Najbolj ironično je, da smo vsi za mir, le da miru – ni. Kakšen je ruski mir v Ukrajini in ameriško-izraelski v Gazi, pa povedo vse fotografije vsesplošnega uničenja.
{embed_foto}2724110{/embed_foto}
A nikjer ni vojne v Sudanu. Nikjer se seveda ne nanaša na dejansko stanje sredi Afrike, temveč spet na naša družbena omrežja, pisma bralcev in predvsem politične odločevalce, saj jim je jasno, da zavzemanje za mir v Sudanu ne prinaša nobenega političnega glasu.
| Sobotna priloga
Komentarji