V dvojni številki Sobotne priloge tokrat rekordna količina vsebine

Kolumne so prispevali Saša Vidmajer, Janez Markeš, Novica Mihajlović, Nejc Gole. V rubriki Portret tedna Aljaž Vrabec piše o japonskem milijarderju in ustanovitelju Soft banke Masayoshiju Sonu.

Niki Kovač je z gibanjem My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) uspelo nemogoče – zbrati 1,2 milijona podpisov državljank in državljanov Evropske unije za varen in dostopen splav. Hkrati so zagnali kampanjo za končanje genocida v Gazi, peticijo za prekinitev trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in izraelsko vlado ter pozvali k delovanju evropsko komisijo. Z Niko Kovač se je pogovarjala Vesna Milek.

Špela Kuralt piše o šolskih ocenah. O teh običajno govorimo maja, ko poslušamo o stiskah otrok, ki morajo pridobiti še ogromno ocen, samo najvišje pa so dovolj dobre. Tudi šolniki so že večkrat povedali, da je največja težava pravilnik o ocenjevanju, ki ga prav zdaj spreminjajo.

Damir Črnčec je v pogovoru z Nejcem Goletom pojasnil, kaj je Dovos, državna družba, ki načrtuje vlaganja v zasebna podjetja ali ustanavljanje skupnih podjetij z domačimi in tujimi podjetji s področja obrambe, varnosti in odpornosti. Črnčec je predsednik nadzornega sveta Dovosa.

Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov, je v pogovoru z Mihom Jenkom sporočil, da jadramo proti obdobju, ki bo gospodarsko in geopolitično veliko bolj zahtevno.

Boštjan Videmšek je obiskal Grenlandijo, ledeni otok, ki se spreminja v najbolj vročo točko svetovne geopolitike. Z Grenlandije se je vrnil z reportažo, ki nosi naslov: Globalni spopad za ledeni otok.

Iranska aktivistka Shiva Nazarahari od leta 2018 živi v Ljubljani. Nekdanja politična zapornica pripoveduje tudi o tem, kako Irankam pomaga, če se odločijo za splav. Zaradi svojega aktivizma in grožnje z zaporno kaznijo se ne more vrniti v Iran. S Shivo Nazarahari se je pogovarjala Anja Inntihar.

Danilo Marunović, črnogorski gledališki režiser, je v pogovoru z Aljažem Vrabcem opisal razmere v nekdanji najmanjši jugoslovanski republiki: Ne borimo se proti Srbiji, ampak proti fašizmu. In to živcira Vučića.

Slovenski gledališki režiser mlajše generacije Jan Krmelj je v pogovoru s Patricijo Maličev pred premierko predstave Država razmišljal o – državi. Zanj je država izvotljena beseda, prazni označevalec, namenjen izkoriščanju.

Guillermo Francella je najbolj popularen in priljubljen argentinski filmski igralec. Pred poldrugim desetletjem je nastopil v filmu, ki je prejel tujejezičnega oskarja, Lionel Messi je njegov prijatelj, v kubanskih voditeljem Fidelom Castrom se je pogovarjal več ur. V mladosti je študiral novinarstvo. Z njim se je pogovarjal njegov sošolec Juan Vasle.

Zorana Baković v članku o tradicionalni kitajski medicini med drugim piše o njenem obisku mesta Rugao v kitajski pokrajini Jiangsu, ki slovi po izjemno velikem številu stoletnikov. V tistem času je bilo v mestu z 1,4 milijona prebivalcev 209 starejših od enega stoletja. Zdaj v mestu živi 590 stoletnikov. Med njimi je 24 starejših od 105 let, najstarejši med njimi pa ima 109 let. V središču njihove dolgoživosti je tradicionalna kitajska medicina.

Matija Turk in Miran Pflaum sta raziskovalca preteklosti. Sodelovala sta pri razstavi v Narodnem muzeju, ki obeležuje 30. obletnico odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe. Sogovornika v pogovoru s Petrom Turkom natanko utemeljujeta trditev, da je preluknjana kost v resnici glasbilo, ki je bilo v uporabi pred 60.000 leti.

Lucijan Zalokar se je po tonski vaji pogovarjal s člani benda Mi2, skupino prijateljev, ki so za svoj hobi izbrali muziko in rock'n'roll za glasbeni nazor. Hobi se je že zdavnaj razvil v muziciranje, ki navdušuje množice po vsej državi. Rock'n'roll pa ostaja. »Igrati tri ure, kot da igramo zadnjič,« sporočajo.

In za konec še kulinarika: Mariborčan Aljoša Marković se je v Slovenijo vrnil po študiju v tujini, z diplomo iz menedžmenta na univerzi London School of Economics ter magisterijem s področja financ z univerze Cambridge. Prevzel je posel svojih staršev, ki sta postavila mariborsko etno restavracijo Baščaršija. Kako to, da se mu to ni zdelo premalo? Izprašala ga je Karina Cunder Reščič.

Številko končujemo z zapisom Nine Gostiša o britanskem kirurgu Tomu Potokarju, ki je v zadnjih dveh letih več mesecev preživel v Gazi, na koncu septembra pa se bo mudil v Sloveniji, od koder prihajajo njegovi predniki.