Predstava o tem, da si prostor delimo z drugimi ljudmi, se razkraja.

Galerija
Ljudje se med seboj ne poznajo, a si vseeno predstavljajo, da pripadajo isti skupnosti.
FOTO: Matej Družnik
Ko sem nedavno hodila po precej ozkem pločniku v Parizu, sem v daljavi pred sabo videla mladega fanta in dekle, ki sta klepetala sredi pločnika, ne da bi kazala kakršenkoli namen, da se bosta umaknila, ko pride kdo mimo. Pešec ju je moral obiti tako, da je stopil na cestišče, po katerem so precej hitro vozili avtomobili in kolesarji. Razmišljala sem, ali naj grem mimo tako, da se nekako stisnem ob zid, ali pa poskušam najti prehod med parom. V glavi so mi odzvanjale besede znancev, da ljudje danes ne gledajo več, kako hodijo, ker večinoma bolščijo v telefone. Ker pa sem videla, da par gleda v mojo smer in torej vidi, da prihajam, sem se odločila narediti majhen psihološki eksperiment.
Moja hipoteza je bila, da ljudje instinktivno stopijo stran, če imajo občutek, da se bo tisti, ki prihaja ...
Komentarji