Svetovna konfiguracija moči se hitro spreminja, kar se odraža tudi v mednarodnem pravu. V mednarodni skupnosti je več akterjev, ki delujejo kot hegemoni.
Galerija
Že na začetku Trumpovega drugega mandata smo bili priča šoku zaradi carinskih vojn, ki jih je sprožil s celotnim svetom.
FOTO: Kent Nishimura/AFP
V svetu smo priča temeljitemu predrugačenju konfiguracije moči, v katerem glavno vlogo igra hegemonistična paradigma. Hegemonija velikih sil, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, se kaže že dalj časa in odraža multipolarno razumevanje sveta. Z vso silovitostjo je ta paradigma izbruhnila v drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa – z nenasitno voljo do moči, ki jo uporablja pri izvajanju svoje (zunanje) politike.
Pojem volje do moči (Wille zur Macht) je, kot vemo, opredelil Friedrich Nietzsche in predstavlja notranje gonilo posameznika, da lastno moč udejanji in spremeni svet po svoji meri. Pri Nietzscheju je imel ta pojem močno moralno in ustvarjalno podstat, česar pa ne moremo samodejno prenesti na sedanji čas.
Hegemonija nekoč in danes
Hegemonija sama po sebi ne pomeni nekaj ...
| Sobotna priloga
Komentarji