Vročica čistega uma

Susan Sontag je danes žal že pozabljena intelektualka. A po krivici. Biografe, ki pišejo o njej, bolj zanima njeno življenje kot delo.

Objavljeno
08. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
12. avgust 2020 19.09
Sontagova je bila svoja lastna kreacija, tako kot filmske zvezde je oblikovala svojo zunanjost (značilni beli pramen v njenih črnih laseh) in osebnost. FOTO Alessia Pierdomenico/Reuters
Prvi esej Susan Sontag (1933–2004), ki sem ga prebrala pred mnogimi leti, je bil Zapiski o campu. Bila sem študentka dramaturgije in filozofije. Spomnim se, da je imela knjiga bele platnice in da je bila v srbohrvaščini. In spomnim se seveda tudi tega, da me je ta kratki esej, poln citatov in nenavadnih tez, napisan s posebno samozavestjo, popolnoma navdušil. Knjiga je bila sposojena, zato sem najino druženje želela čim bolj podaljšati tako, da sem jo ves čas nosila s seboj v veliki torbi, v kateri so bile predvsem knjige.Esej je hvalnica kiču. Camp je kič. V njem Sontagova piše o Oscarju Wildu, Greti Garbo, King Kongu, stripu ...