Vzpon skrajne desnice in fašizma je odgovor na krizo liberalnega kapitalizma

Že dolgo spremljamo, kako se Evropa pogosto, bolj ali manj uspešno, poskuša predstavljati kot moralni projekt in ne kot zgodovinska struktura moči. Ali je ta samopodoba nadaljevanje imperialne ideologije z drugimi sredstvi? Evropska unija trdi, da presega nacionalizem, vendar pogosto reproducira hierarhije med centrom in periferijo. Je to protislovje naključno? Če evropske zgodovine ne razumemo kot napredek, temveč kot cikle integracije in fragmentacije, kaj to pomeni za prihodnost celine? Obstajajo trenutki v zgodovini, ko se zdi, da prihodnost izgine. Ne v spektakularnem smislu katastrofe, ampak tiho, z normalizacijo vojn, s privatizacijo skupnega, z utrujenostjo demokracije in občutkom, da je vse, kar še lahko počnemo, upravljanje kriz, ki jih nihče več zares ne poskuša preprečiti. ...