Z našim programom ne porivamo volivcev v naročje Janeza Janše. Ravno nasprotno!
Intervju s prvakom SD Dejanom Židanom.Glede na ankete bo njegova stranka zmagovalka tokratnih volitev na levici
Odpri galerijo
Predsednik stranke SD Dejan Židan
Voranc Vogel/delo/
Dejan Židan je prepričan, da bi bil zaradi svojih izkušenj in učinkovitosti dober predsednik vlade. Nič nima proti, če bi koalicijo sestavil tudi z NSi. Če bo vodil vlado, napoveduje, bomo Slovenci z letom 2020 zaradi sprememb dohodninske zakonodaje imeli višje neto plače, javni dolg pa se bo znižal. Slovenija namreč ne more trošiti več, kot ima.
Večina strank skozi leta ustvarja vsaj minimalni presežek. Izjema je SD. Kako naj vam volivci zaupajo vodenje države, če ste edina stranka z minusom, ta je višji od 750 tisočakov?
To je posledica preteklosti, dejstvo je, da imamo bistveno več premoženja kot dolgov. Zdaj smo dober gospodar, naša zadolženost pada in trošimo manj, kot imamo na razpolago in kot smo trošili v preteklosti.
Kdo je stranko pahnil v rdeče številke?
Dejstvo je, da so pač prihodki odvisni od števila poslank in poslancev, in tedaj, ko se je njihovo število zmanjšalo, se stranka ni prilagodila temu tudi glede načina življenja. To je bilo pred menoj; odkar sem predsednik stranke, kot rečeno, trošimo manj. Stranka v tem trenutku živi tako, kot mora; za to dobro skrbi generalni sekretar, ki je njen nekakšen direktor.
Trdite, da nikoli ne lažete. Ko sva se nazadnje pogovarjala, ste rekli, da koalicija ni obravnavala vprašanja NLB oziroma poplačil iz dobljenih tožb hrvaških varčevalcev. Na laž vas je nato postavil sam predsednik vlade Miro Cerar pa tudi Karl Erjavec.
Takrat sem vam rekel, da koalicija ni pristojna za te razprave, marveč je to v domeni vlade. Tam pa sem, kot se spomnim, naredil piko. Pač ne morem govoriti o tem, za ta vprašanja nisem pristojen javno govoriti, zlasti če se o tem na vladi govori pod oznako interno. Odgovoril sem vam, kot sem v tistem trenutku lahko.
Tudi glede koalicije ste v pogovoru za Delo marca zatrdili, da deluje, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je v nedavnem intervjuju za Delo izjavil, da ne deluje že od lanskega februarja. Kaj torej drži?
Ta njegova izjava me je začudila. Če res tako meni, bi morala SMC kot največja vladna stranka že tedaj storiti vse, da bi izvedli predčasne volitve. Verjetno je treba tudi pri tej izjavi znova ugotoviti, da ljudje, ki so v politiki novi in nimajo izkušenj, ne vedo, kako politika dejansko funkcionira. Najtežje reformne zakone je treba sprejemati čim prej, ne pa zadnje dni delovanja koalicije, parlamenta in vlade.
Vlada je tik pred odhodom sprejela nekaj pomembnih kadrovskih odločitev, polni mandat je dobil novi šef policije, šefa Agencije za varstvo konkurence (AVK) majete s precej dvomljivimi razlogi. Politično ste kupčkali, pa se niste zmogli dogovoriti glede direktorjev Urada za makroekonomske analize (Umar) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
Kandidat za vodenje Umarja Boštjan Vasle je bil zame primeren kandidat, ne zanima me namreč, ali je bil v prvo na funkcijo imenovan v času vladanja povsem drugačne politične opcije.
Je torej to njegov »problem«?
Ne vem. Vodstvo največje vladne stranke SMC ni nikoli povedalo, zakaj nima njenega zaupanja, da bi mu podaljšalo mandat, čeprav ima vse reference in dober rating znotraj stroke. Mojo podporo je imel, čeprav ni vedno dajal napovedi, ki bi bile vladi všečne, in imel je tudi podporo Karla Erjavca. Ne vem, zakaj predsednik vlade ni prišel s predlogom podelitve novega mandata.
Ne veste? Niste vprašali po razlogih?
Seveda smo vprašali. Dobili pa smo odgovor, ki ne pomeni nič oziroma se je glasil, da je treba pogledati, ali so še kje drugje kakšni dobri kandidati. To je tipičen odgovor, ko ne želiš povedati ničesar.
Kaj pa vrh policije?
Notranja ministrica je najprej zastopala stališče, da bo z imenovanjem počakala do nove vladne koalicije. A je nato ugotovila, da je policija tako zelo hierarhično urejena, da potrebuje šefa s polnimi pooblastili. Tak sistem da ga potrebuje. Zame je to zadosten argument, da sem imenovanje gospoda Veličkega podprl.
Majanje šefa Agencije za varstvo konkurence ste v vladi neprepričljivo pojasnili. Špekulira se, da je zadeva povezana z dovoljenjem za prevzem Pro plusa.
Pristojni minister Zdravko Počivalšek je prišel s predlogom svetu AVK, da se preveri delovanje direktorja agencije. Minister je navedel več argumentov. Svet agencije bo zadeve preveril, na vladi pa na to temo ni bilo nobene razprave.
Kako to, da ste na kandidatni listi SD pustili ovadenega Francija Križaniča?
Na naši listi je ostal, čeprav vemo, da so obtožbe, ki jih doživlja, zlasti od konkurenčnih strank, močne. Razumemo, da gre predvsem za konkuriranje in postavljanje pozicij za volitve, gospodu Križaniču pa je treba omogočiti, da na očitke odgovori in pojasni svojo plat medalje. Če bi ga SD umaknila z liste, bi bil to zelo slab signal. Večina obtožb sicer prihaja od njegovih političnih konkurentov v Ljubljani.
Zakaj ste v program zapisali, da je treba odpraviti napake zadnje sanacije bank?
Ker nismo razčistili pomembnega vprašanja, to pa je, ali je bila dokapitalizacija bank ob sanaciji v letu 2013 izpeljana s primerno količino kapitala ali pa so bili državljani resnično čezmerno obremenjeni. Veliko strokovnjakov se nagiba k temu stališču.
Kako si predstavljate to revizijo, kdo jo bo naročil, plačal, izpeljal?
O tem se bo treba dogovoriti v novi koaliciji. Možno je, da se imenuje skupino strokovnjakov, ki bodo uživali splošno zaupanje in bodo oblikovali mnenje, ki bo tudi za politiko dokončno. Možne so še drugačne rešitve, tudi da se s tem ukvarja kakšna parlamentarna komisija. Treba pa je sprejeti dokončno stališče, da se te razprave končajo.
Thomas Piketty je analiziral vzroke za vzpon desnega populizma v zadnjem desetletju. Na primeru ZDA, Velike Britanije in Francije je ugotovil, da je v nasprotju s povojnim obdobjem v zadnjih dveh desetletjih populizem dobil domovinsko pravico v desnih strankah. Politična levica mora svoj program preusmeriti od kaviarskega svetovljanstva k zaščiti delovnih mest in socialnih pravic delavskega razreda. Vi z usmerjanjem k srednjemu razredu po tej analogiji volivce torej porivate v naročje Janeza Janše?
Z našimi programskimi cilji nikakor ne porivamo volivcev v naročje Janeza Janše. Ravno nasprotno! Zavedamo se, da je najšibkejšim treba aktivno pomagati, zato poleg socialnih transferjev vse več projektov vodimo s politiko aktivacije. Kot primer naj navedem brezposelne mlade ljudi. V treh letih jih je dobilo zaposlitev več kot 70 tisoč, od tega dobra tretjina s pomočjo programa aktivnega zaposlovanja. S tem se je brezposelnost pri mladih prepolovila. Prav tako nam je poznano, da razraščanje družbene neenakosti škoduje posameznikom, družbo pa potiska v naročje desnim ekstremizmom. Posplošen odgovor sicer od drugih politikov na to temo je, zakaj govorimo o neenakosti, ko pa je ja Slovenija po posameznih indeksih družba z zelo nizko stopnjo neenakosti. Vendar pa čakalne vrste v zdravstvu, razmeroma neuspešno sankcioniranje največjih nepravilnosti v družbi in še kaj govorijo tudi drugače. Zato je naš program Samozavestna Slovenija koristen za posamezne ljudi in omogoča hkrati demokratičen razvoj družbe kot celote.
V program ste zapisali, da potrebujemo boljše vodenje in upravljanje. Ste torej kritični do SDH?
To oceno smo zapisali za celotno državo.
Težko, da ocenjujete vodenje v zasebnih podjetjih. Tja se nimate kaj vtikati.
Naša država ni optimalno vodena.
Navedite konkreten primer.
Sam sem to opazoval pri projektu drugega tira. To je projekt generacije. Z njim se je ukvarjala že Pahorjeva vlada in minister Patrick Vlačič, ki je projekt umestil v prostor. Nato bi se moralo zelo hitro dogovoriti koncept financiranja in nadzora ter projekt izpeljati. V Sloveniji pa se kar naprej vračamo do izhodiščne točke, k vprašanju, ali je projekt sploh primeren. Tako stojimo na mestu in se ne premaknemo nikamor. To je le eden od številnih primerov.
SDH, ki upravlja za 12 milijard evrov državnega premoženja, dela dobro? Na predsednico uprave sta se prilepili dve aferi, povezani s posli njenega intimnega partnerja.
Načeloma obstajata dva načina upravljanja in vodenja državnega premoženja. Prvi je bolj preprost in marsikje uporabljen, da je to vodeno prek pristojnih ministrstev. Na primer, da infrastrukturni minister po svojih merilih imenuje direktorja železnic. Tako je deležen hvale, če dela dobro, in je odgovoren, če šef železnic dela slabo. To je transparenten način, od katerega pa se je Slovenija umaknila. Drugi primer je primer tako imenovanega nevtralnega vodenja, ko politika da le usmeritve, nato pa posebna skupina vodi državno premoženje. Pri nas je bil primer AUKN, ki pa je prehitro ugasnil. Njegov koncept je bil dober, vprašanje pa je, ali so bili dobro izbrani njegovi kadri. Pri sedanji strukturi vodenja je pomemben korak naprej gotovo strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki je določila tudi pričakovan donos državnega premoženja. Struktura SDH je primerna, ves čas pa je vprašanje, ali so ljudje, ki so bili imenovani za vodenje, dovolj kompetentni. Poznam očitke na račun nejasnih zgodb, povezanih z gospo Glavina, in pričakujem, da bo to razčistil nadzorni svet. Donos naložb, ki jih SDH upravlja, pa je višji, to je tudi treba povedati.
Treba pa je povedati tudi, da je to na račun gospodarske rasti in ne prvenstveno dela SDH.
Verjetno je težko ločiti, kaj je posledica konjunkture v Sloveniji in v svetu, kaj pa posledica delovanja SDH. V vsakem primeru pričakujem dober donos in upravljanje, hkrati pa je seveda nujno vse negativne zgodbe razjasniti.
V koaliciji ste se kregali tako okoli kadrovanja nadzornikov kot glede uprave SDH, torej koalicija posredno nadzoruje in upravlja.
Kar naprej se je omenjalo, da želi SD imenovati novega člana uprave SDH Dušana Zorka. Mi se s tem nismo ukvarjali, ker nimamo ne želje in ker to ni naša pristojnost. To mnenje se je pojavilo, ker je Zorko prijatelj našega člana, vodje poslanske skupine, Matjaža Hana. Dejstvo je, da smo majhni in se v Sloveniji skoraj vsi med seboj poznamo.
Kot izkušen politik se očitno izogibate konkretnim odgovorom. Gospod Marjan Šarec pravi, da se bo, če bo predsednik vlade, direktno vtikal v kadrovanje in delovanje strateško pomembnih podjetij, ta so po njegovem Telekom, Petrol in Krka.
Če bo on predsednik vlade, naj torej to naredi, a bo moral spremeniti pravni okvir. Ne strinjam se z njegovim mnenjem, da bi bilo takšno vodenje in upravljanje bolj učinkovito. Zagotovo je bolje, da imamo profesionalnega upravljavca državnega premoženja. Srednjeročno velja vztrajati pri tem modelu, ki ga imamo, iz povsem preprostega razloga, to pa je, da se politiki menjujejo. V interesu mi je, da imamo iz kapitalskih naložb čim višji donos, ker bomo imeli tako boljše zdravstvo, boljše šolstvo, saj bo zanj več denarja. Želim si profesionalnega vodenja. Če bomo mi vprašani, bomo povedali, da smo predvsem za to, da se ljudi, ki so bili imenovani za upravljanje tega premoženja, strogo nadzira. Sume vseh nepravilnosti pa razišče in sankcionira. Nikakor nisem naklonjen, da se vsakih nekaj let modele upravljanja državnega premoženja spreminja.
Ste za spremembe političnega sistema, ki je menda cokla razvoju države?
V koalicijskih vladah je težko delati, ker se Slovenci ne znamo pogajati, da bi našli win-win situacijo. Sam sem se šele pri drugem magisteriju, ob študiju MBA, srečal s teorijo pogajanj. Dejstvo namreč je, da se v življenju pravzaprav vsak dan pogajamo, to pomeni, da je treba znati tudi popustiti, nato pa realizirati dogovorjeno. Bolj sem torej privrženec tega, da se naučimo pogajati, ustavo in volilni sistem pa spreminjati res le s tresočo se roko, kot se je izrazil eden od politikov v preteklosti.
V programu ste zapisali, da se zavzemate za zdravstvo, ki ga ne obvladujejo lobiji. Komentirajte tale primer: skupno javno naročilo za zdravila za bolnišnice, vredno 32 milijonov evrov, je po dveh letih in številnih pritožbah končno realizirano. A s presenetljivim izidom. Zdravila so za nekatere bolnišnice dražja! Kako je to mogoče, je vlada povsem nesposobna?
Ne poznam podrobnosti, ker se to naročilo ni peljalo prek vlade, temveč prek ministrstva za zdravje. Očitno gre za še eno od številnih neprofesionalnih stvari, ki se dogajajo na ravni države. Sam imam glede skupnih naročil tudi drugačne izkušnje: na direktoratu za javna naročila se centralizirajo državne dobave in naše ministrstvo za kmetijstvo se pridružuje skupnim nakupom in za nas je vse cenejše, od avtomobilov naprej. Po tej poti je treba naprej. A jo morajo peljati ljudje, ki znajo opravljati to delo, in k nam prenesti dobre prakse iz tujine, tudi na področje zdravstva. Konkretno: nabave naj kot plačnik vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Če boste premier, boste to zagotovili?
To bo treba izvesti dvofazno. V prvem delu naj se angažira direktorat za javna naročila, v ozadju pa je treba pripraviti sistem, če se bo dalo v enem letu, da sistem dela javnih nabav za področje zdravstva prevzame nase plačnik, to je javna zdravstvena zavarovalnica ZZZS.
Napovedujete tudi odpravo prenormiranosti in odvečne birokracije. Kje jo vidite?
En primer je izjemna zapletenost javnih razpisov za podeželje, zaradi katere se ljudje sploh ne želijo več prijavljati nanje. Bistvene poenostavitve bomo naredili tako, da bomo uvedli pavšalno financiranje, torej bomo priznavali pavšalne stroške. Podobno se da urediti na vsakem področju, še zlasti tam, kjer imamo veliko administrativnih zagat, na primer pri okolju.
V programu Samozavestna Slovenija napovedujete boljše čase za srednji razred, dostopno zdravstvo za vse, učinkovito zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ne boste pozabili na tiste, ki jim je najhuje, torej Slovenijo brez revščine in tako naprej. Ste sploh finančno ovrednotili svoje obljube?
Seveda. Naredili smo več scenarijev, vsi pa temeljijo na tem, da ne bomo trošili več, kot imamo. To je za nas izjemno pomembno, ker nekatere stranke ne razmišljajo tako. Vse bomo naredili, da bomo zagotovili nadaljnjo gospodarsko rast, iz katere bo prišlo nekaj dodatnega denarja za realizacijo našega programa, ocenjujemo, da od 300 do 500 milijonov evrov. To je edini denar, ki ga imamo na razpolago in s katerim bomo izpeljali naše razvojne politike. Vsi politiki se morajo zavedati – pa ne vem, ali se –, da ne smejo delati na up mladih generacij.
Migracije postajajo medijska predvolilna tema, v sosednji Avstriji so prepovedali burke v javnosti. Kakšno je vaše stališče?
Burke ne bi prepovedal.
Kaj pa glede prevajalcev iz albanskega jezika, ki jih v nekaterih občinah zagotavljajo za tujce, ki ne razumejo niti svojih zdravnikov?
Človek, ki pride v Slovenijo, se mora prilagoditi našim običajem in se naučiti slovenskega jezika. Seveda mora imeti neko prehodno obdobje, a tisti, ki namerava živeti pri nas, se mora naučiti tudi našega jezika.
Bi podprli idejo o pogoju za pridobitev socialne pravice, da prejemniki obvladajo uradni jezik naše države?
O tem nisem razmišljal in vam ne znam kompetentno odgovoriti. Zastopam pa stališče, da ljudje so in bodo še naprej prihajali v Slovenijo, in pričakovanje, da bodo sprejeli naš način življenja, je ob tem seveda upravičeno.
Ste že tretjič kmetijski minister. Ali veste, da smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje samooskrbni pri gojenju prepovedane droge marihuane? Zelenjave pa imamo na primer premalo. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ocenjuje, da so cilji kmetijske politike, ki nas precej stane, napačni, veliko se nameni za neke mikrozgodbe, za ohranjanje socialnega statusa na podeželju.
Ne poznam tega podatka o samooskrbnosti z marihuano in me preseneča, a marihuana ni povezana s kmetijsko politiko, ki jo vodimo. Samooskrbnost nam sicer narašča, uspešni smo pri pridelavi mleka, podobno je pri mesu, pri perutnini, govedu in drobnici. Težave so pri prašičereji. Pri vrtninah nam raste tako proizvodnja kot tudi potrošnja, a samozadostni zaradi podnebnih razmer tako ali tako ne moremo biti. Pri rastlinjakih, v katerih je pridelava mogoča deset mesecev na leto, lahko povem, da je vse več vlaganja vanje, a se je ta era pri nas šele nedavno začela.
Kakšna bo torej Slovenija čez štiri leta, če jo boste vodili vi?
Standard državljanov bo višji, čakalne vrste v zdravstvu bodo krajše. To bomo zagotovili s ponovitvijo poteze Dorijana Marušiča, ki je potrebne dodatne zdravstvene storitve enostavno dokupil, pa naj gre za operacije znotraj javnega zdravstva, koncesionarjev ali v tujini. 240 tisoč ljudi, ki čakajo na zdravstveno storitev v tem trenutku, pomeni namreč hudo obliko neenakosti. Za to potrebujemo okrog 200 milijonov evrov.
Je torej Marušič vaš kandidat za zdravstvenega ministra?
Bil bi zelo dober minister, izbiramo pa med tremi potencialnimi kandidati, a jih v tem trenutku ne bom razkril.
Vi se vidite na mestu premiera, Dušan Olaj je vaš kandidat za gospodarskega ministra, kaj vas še zanima?
Kdo bo predsednik vlade, bodo seveda odločili volivci. Če bomo mi dobili največ glasov, je jasno, da je predsednik stranke kandidat za mandatarja, SD bo prevzela najtežja ministrstva, torej tudi finančno, saj mora imeti predsednik vlade nadzor nad resursi.
Verjetno Franci Križanič tokrat ni strankin kandidat za to funkcijo?
Ne, ni. Pogovarjamo se z enim kandidatom in eno močno kandidatko z močno podporo stranke. Dosedanja finančna ministrica je bila korektna in transparentna oseba, a ni imela statusa, ki bi ga morala finančna ministrica imeti. To pa je, da bi imela pravico veta na vladi.
Dorijan Marušič je kot zdravstveni minister pred leti načrtoval racionalizacijo mreže bolnišnic. Boste zmogli pogum in ga podprli, če jo bo znova predlagal?
Predvsem smo naklonjeni praksi specializacije posameznih ustanov, seveda pa morajo biti nekatere storitve po državi dostopne vsem. Specializacija bo mogoča le, ko bo dosežen ustrezen dogovor z lokalnimi oziroma regionalnimi skupnostmi. To bo treba narediti, proces ne bo enostaven, bo pa treba iti vanj.
Kakšno koalicijo si najbolj želite, s SMC, s katero ste že sodelovali, ali z Listo Marjana Šarca, ki ima malo izkušenj in jo boste lažje obvladovali?
Nikogar ne izključujem, zavedam se, da bo vlada koalicijska, upam pa, da se bomo naučili reševati nesoglasja, ki vedno nastajajo, če se le da, za zaprtimi vrati. In da bodo cilji in mejniki, ob katerih se bodo dosežki merili, zelo jasno določeni.
Ankete vam kažejo dobro. Kaj je razlog za to, razočaranje nad SMC ali strah pred neznanim novim obrazom Marjana Šarca?
Kažejo, da imajo več zaupanja v nas, da dosežemo, kar obljubimo, in da pošteno priznamo napake, ki smo jih storili, in jih popravimo.
Kakšen bo javni dolg, če boste vodili vlado?
Nižji bo, ker bomo živeli tako, da bomo zapravljali le toliko, kot bomo imeli. V našem mandatu za nove potrebe ne bomo najemali novih kreditov. Živeli bomo s prilivi, ki bodo prišli v državni proračun.
Če boste vodili vlado, katere kadrovske poteze boste povlekli najprej?
Seveda bomo imenovali najprej državne sekretarje in sekretarke. Preverilo se bo sposobnost direktorjev direktoratov. Ob prihodu na kmetijsko ministrstvo nisem menjal ljudi in tisti, ki so prišli z menoj, bodo z menoj tudi odšli. Kritičen sem do vseh, ki pri teh zadevah ne delujejo transparentno. Ne bom omenjal nobenih svojih kolegov in njihovih dejanj na temo kadrovanja pred odhodom z ministrstva. Glede morebitnih menjav vodstva Sove je treba biti zelo previden. Vsekakor lahko poudarim, da nihče ne bo zamenjan zato, ker ga jaz nisem imenoval. Meni je povsem vseeno, od kod so prišli in kakšno politično prepričanje imajo. Če so dobri in koristni za konkretno vlado, za državo in državljane, bodo ostali. Jaz sem vedno tako ravnal, čeprav marsikdo ni razumel, ko sem prišel na kmetijsko ministrstvo, da ni bilo nobenih kadrovskih rezov. Če si dober, si dober, tvoje politično prepričanje pri tem ne igra nobene vloge. Ljudi ni treba biti strah, da bodo zamenjani, ker jih je imenoval nekdo drug in ne konkretna nova koalicija. Če bom jaz premier, takšnih političnih menjav ne bo, to bom zahteval tudi od sodelavcev.
Matej Tonin ocenjuje, da po volitvah ne bodo pomembne stranke, ki bodo dobila največ glasov volivcev, temveč bodo vlado določale tiste, ki se bodo uvrstile od tretjega do petega mesta. Dopuščate rdeče-črno koalicijo z njim?
Nič ne bi imel proti, če bi bil v skupni vladi s stranko, ki jo vodi gospod Tonin. Moja dosedanja izkušnja z NSi je namreč, da se stranka drži dogovorov, vem, da o nekaterih zadevah razmišljamo zelo podobno, o nekaterih pa sicer ne. A to se rešuje znotraj koalicijske pogodbe. Kako do skupnih ciljev priti čim prej, pri nekaterih se naredi kakšen kompromis, nekaterih zadev se pa pač ne odpira. Tudi to je lahko včasih koristno za državo.
Kaj je za vas pravična država?
To je država, v kateri so osnovne dobrine, torej pravica do zdravja, šolanja, kulture, dostopne vsem ljudem, ne glede na njihov materialni status ali lokacijo bivanja. Ob tem naj povem, da mi je jasno, da imajo ljudje različne dohodke.
Ste naklonjeni vzpodbujanju najboljših ali pomoči najšibkejšim?
Vedno je treba varovati tiste, ki jim je zelo težko, vendar pri tem ne kaže pozabiti, da je nosilec razvoja srednji razred. Ta je najbolj samozavesten, najbolj inovativen in pogosto tudi najbolj izobražen. Temu je treba v prvem koraku pomagati z davčno razbremenitvijo prek dohodnine. SD si je ogledal davčno prestrukturiranje, ki so ga izpeljali Avstrijci. Torej se zavzemamo za dohodnino po njihovem zgledu, izpad dohodkov bomo nadomestili z davkom na dobiček. Da je ta nizek, namreč ocenjujejo tudi nekateri tuji investitorji. Vse skupaj pa mora biti razumno.
Katero leto bomo davkoplačevalci razbremenjeni?
Zakon bo predvidoma sprejet v prvem letu, torej v letu 2019, spremembe pa bi začele veljati z letom 2020. Tedaj bomo torej Slovenci imeli višje neto plače.
Kaj pa davki na premoženje?
Pri davku na nepremičnine velja slediti cilju, da davčne obremenitve ne bodo višje, kot so zdaj, davek bo treba sprejeti, bo pa davčni zajem bolj enostaven. Meni je seveda zelo blizu, da bi se luksuz dodatno obremenil, a tudi to bomo morali dogovoriti.
Večina strank skozi leta ustvarja vsaj minimalni presežek. Izjema je SD. Kako naj vam volivci zaupajo vodenje države, če ste edina stranka z minusom, ta je višji od 750 tisočakov?
To je posledica preteklosti, dejstvo je, da imamo bistveno več premoženja kot dolgov. Zdaj smo dober gospodar, naša zadolženost pada in trošimo manj, kot imamo na razpolago in kot smo trošili v preteklosti.
Kdo je stranko pahnil v rdeče številke?
Dejstvo je, da so pač prihodki odvisni od števila poslank in poslancev, in tedaj, ko se je njihovo število zmanjšalo, se stranka ni prilagodila temu tudi glede načina življenja. To je bilo pred menoj; odkar sem predsednik stranke, kot rečeno, trošimo manj. Stranka v tem trenutku živi tako, kot mora; za to dobro skrbi generalni sekretar, ki je njen nekakšen direktor.
Trdite, da nikoli ne lažete. Ko sva se nazadnje pogovarjala, ste rekli, da koalicija ni obravnavala vprašanja NLB oziroma poplačil iz dobljenih tožb hrvaških varčevalcev. Na laž vas je nato postavil sam predsednik vlade Miro Cerar pa tudi Karl Erjavec.
Takrat sem vam rekel, da koalicija ni pristojna za te razprave, marveč je to v domeni vlade. Tam pa sem, kot se spomnim, naredil piko. Pač ne morem govoriti o tem, za ta vprašanja nisem pristojen javno govoriti, zlasti če se o tem na vladi govori pod oznako interno. Odgovoril sem vam, kot sem v tistem trenutku lahko.
»Nič ne bi imel proti, če bi bil v skupni vladi s stranko, ki jo vodi gospod Tonin. Moja dosedanja izkušnja z NSi je namreč, da se stranka dogovorov drži, vem, da o nekaterih zadevah razmišljamo zelo podobno, o nekaterih pa sicer ne. A to se rešuje znotraj koalicijske pogodbe.«
Tudi glede koalicije ste v pogovoru za Delo marca zatrdili, da deluje, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je v nedavnem intervjuju za Delo izjavil, da ne deluje že od lanskega februarja. Kaj torej drži?
Ta njegova izjava me je začudila. Če res tako meni, bi morala SMC kot največja vladna stranka že tedaj storiti vse, da bi izvedli predčasne volitve. Verjetno je treba tudi pri tej izjavi znova ugotoviti, da ljudje, ki so v politiki novi in nimajo izkušenj, ne vedo, kako politika dejansko funkcionira. Najtežje reformne zakone je treba sprejemati čim prej, ne pa zadnje dni delovanja koalicije, parlamenta in vlade.
Vlada je tik pred odhodom sprejela nekaj pomembnih kadrovskih odločitev, polni mandat je dobil novi šef policije, šefa Agencije za varstvo konkurence (AVK) majete s precej dvomljivimi razlogi. Politično ste kupčkali, pa se niste zmogli dogovoriti glede direktorjev Urada za makroekonomske analize (Umar) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
Kandidat za vodenje Umarja Boštjan Vasle je bil zame primeren kandidat, ne zanima me namreč, ali je bil v prvo na funkcijo imenovan v času vladanja povsem drugačne politične opcije.
Je torej to njegov »problem«?
Ne vem. Vodstvo največje vladne stranke SMC ni nikoli povedalo, zakaj nima njenega zaupanja, da bi mu podaljšalo mandat, čeprav ima vse reference in dober rating znotraj stroke. Mojo podporo je imel, čeprav ni vedno dajal napovedi, ki bi bile vladi všečne, in imel je tudi podporo Karla Erjavca. Ne vem, zakaj predsednik vlade ni prišel s predlogom podelitve novega mandata.
Ne veste? Niste vprašali po razlogih?
Seveda smo vprašali. Dobili pa smo odgovor, ki ne pomeni nič oziroma se je glasil, da je treba pogledati, ali so še kje drugje kakšni dobri kandidati. To je tipičen odgovor, ko ne želiš povedati ničesar.
Kaj pa vrh policije?
Notranja ministrica je najprej zastopala stališče, da bo z imenovanjem počakala do nove vladne koalicije. A je nato ugotovila, da je policija tako zelo hierarhično urejena, da potrebuje šefa s polnimi pooblastili. Tak sistem da ga potrebuje. Zame je to zadosten argument, da sem imenovanje gospoda Veličkega podprl.
Majanje šefa Agencije za varstvo konkurence ste v vladi neprepričljivo pojasnili. Špekulira se, da je zadeva povezana z dovoljenjem za prevzem Pro plusa.
Pristojni minister Zdravko Počivalšek je prišel s predlogom svetu AVK, da se preveri delovanje direktorja agencije. Minister je navedel več argumentov. Svet agencije bo zadeve preveril, na vladi pa na to temo ni bilo nobene razprave.
Kako to, da ste na kandidatni listi SD pustili ovadenega Francija Križaniča?
Na naši listi je ostal, čeprav vemo, da so obtožbe, ki jih doživlja, zlasti od konkurenčnih strank, močne. Razumemo, da gre predvsem za konkuriranje in postavljanje pozicij za volitve, gospodu Križaniču pa je treba omogočiti, da na očitke odgovori in pojasni svojo plat medalje. Če bi ga SD umaknila z liste, bi bil to zelo slab signal. Večina obtožb sicer prihaja od njegovih političnih konkurentov v Ljubljani.
FOTO: Voranc Vogel/delo/
Zakaj ste v program zapisali, da je treba odpraviti napake zadnje sanacije bank?
Ker nismo razčistili pomembnega vprašanja, to pa je, ali je bila dokapitalizacija bank ob sanaciji v letu 2013 izpeljana s primerno količino kapitala ali pa so bili državljani resnično čezmerno obremenjeni. Veliko strokovnjakov se nagiba k temu stališču.
Kako si predstavljate to revizijo, kdo jo bo naročil, plačal, izpeljal?
O tem se bo treba dogovoriti v novi koaliciji. Možno je, da se imenuje skupino strokovnjakov, ki bodo uživali splošno zaupanje in bodo oblikovali mnenje, ki bo tudi za politiko dokončno. Možne so še drugačne rešitve, tudi da se s tem ukvarja kakšna parlamentarna komisija. Treba pa je sprejeti dokončno stališče, da se te razprave končajo.
Thomas Piketty je analiziral vzroke za vzpon desnega populizma v zadnjem desetletju. Na primeru ZDA, Velike Britanije in Francije je ugotovil, da je v nasprotju s povojnim obdobjem v zadnjih dveh desetletjih populizem dobil domovinsko pravico v desnih strankah. Politična levica mora svoj program preusmeriti od kaviarskega svetovljanstva k zaščiti delovnih mest in socialnih pravic delavskega razreda. Vi z usmerjanjem k srednjemu razredu po tej analogiji volivce torej porivate v naročje Janeza Janše?
Z našimi programskimi cilji nikakor ne porivamo volivcev v naročje Janeza Janše. Ravno nasprotno! Zavedamo se, da je najšibkejšim treba aktivno pomagati, zato poleg socialnih transferjev vse več projektov vodimo s politiko aktivacije. Kot primer naj navedem brezposelne mlade ljudi. V treh letih jih je dobilo zaposlitev več kot 70 tisoč, od tega dobra tretjina s pomočjo programa aktivnega zaposlovanja. S tem se je brezposelnost pri mladih prepolovila. Prav tako nam je poznano, da razraščanje družbene neenakosti škoduje posameznikom, družbo pa potiska v naročje desnim ekstremizmom. Posplošen odgovor sicer od drugih politikov na to temo je, zakaj govorimo o neenakosti, ko pa je ja Slovenija po posameznih indeksih družba z zelo nizko stopnjo neenakosti. Vendar pa čakalne vrste v zdravstvu, razmeroma neuspešno sankcioniranje največjih nepravilnosti v družbi in še kaj govorijo tudi drugače. Zato je naš program Samozavestna Slovenija koristen za posamezne ljudi in omogoča hkrati demokratičen razvoj družbe kot celote.
V program ste zapisali, da potrebujemo boljše vodenje in upravljanje. Ste torej kritični do SDH?
To oceno smo zapisali za celotno državo.
Težko, da ocenjujete vodenje v zasebnih podjetjih. Tja se nimate kaj vtikati.
Naša država ni optimalno vodena.
Navedite konkreten primer.
Sam sem to opazoval pri projektu drugega tira. To je projekt generacije. Z njim se je ukvarjala že Pahorjeva vlada in minister Patrick Vlačič, ki je projekt umestil v prostor. Nato bi se moralo zelo hitro dogovoriti koncept financiranja in nadzora ter projekt izpeljati. V Sloveniji pa se kar naprej vračamo do izhodiščne točke, k vprašanju, ali je projekt sploh primeren. Tako stojimo na mestu in se ne premaknemo nikamor. To je le eden od številnih primerov.
»Burke ne bi prepovedal... Človek, ki pride v Slovenijo, se mora prilagoditi našim običajem in se naučiti slovenskega jezika. Seveda mora imeti neko prehodno obdobje, a tisti, ki namerava živeti pri nas, se mora naučiti tudi našega jezika.«
SDH, ki upravlja za 12 milijard evrov državnega premoženja, dela dobro? Na predsednico uprave sta se prilepili dve aferi, povezani s posli njenega intimnega partnerja.
Načeloma obstajata dva načina upravljanja in vodenja državnega premoženja. Prvi je bolj preprost in marsikje uporabljen, da je to vodeno prek pristojnih ministrstev. Na primer, da infrastrukturni minister po svojih merilih imenuje direktorja železnic. Tako je deležen hvale, če dela dobro, in je odgovoren, če šef železnic dela slabo. To je transparenten način, od katerega pa se je Slovenija umaknila. Drugi primer je primer tako imenovanega nevtralnega vodenja, ko politika da le usmeritve, nato pa posebna skupina vodi državno premoženje. Pri nas je bil primer AUKN, ki pa je prehitro ugasnil. Njegov koncept je bil dober, vprašanje pa je, ali so bili dobro izbrani njegovi kadri. Pri sedanji strukturi vodenja je pomemben korak naprej gotovo strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki je določila tudi pričakovan donos državnega premoženja. Struktura SDH je primerna, ves čas pa je vprašanje, ali so ljudje, ki so bili imenovani za vodenje, dovolj kompetentni. Poznam očitke na račun nejasnih zgodb, povezanih z gospo Glavina, in pričakujem, da bo to razčistil nadzorni svet. Donos naložb, ki jih SDH upravlja, pa je višji, to je tudi treba povedati.
Treba pa je povedati tudi, da je to na račun gospodarske rasti in ne prvenstveno dela SDH.
Verjetno je težko ločiti, kaj je posledica konjunkture v Sloveniji in v svetu, kaj pa posledica delovanja SDH. V vsakem primeru pričakujem dober donos in upravljanje, hkrati pa je seveda nujno vse negativne zgodbe razjasniti.
V koaliciji ste se kregali tako okoli kadrovanja nadzornikov kot glede uprave SDH, torej koalicija posredno nadzoruje in upravlja.
Kar naprej se je omenjalo, da želi SD imenovati novega člana uprave SDH Dušana Zorka. Mi se s tem nismo ukvarjali, ker nimamo ne želje in ker to ni naša pristojnost. To mnenje se je pojavilo, ker je Zorko prijatelj našega člana, vodje poslanske skupine, Matjaža Hana. Dejstvo je, da smo majhni in se v Sloveniji skoraj vsi med seboj poznamo.
Kot izkušen politik se očitno izogibate konkretnim odgovorom. Gospod Marjan Šarec pravi, da se bo, če bo predsednik vlade, direktno vtikal v kadrovanje in delovanje strateško pomembnih podjetij, ta so po njegovem Telekom, Petrol in Krka.
Če bo on predsednik vlade, naj torej to naredi, a bo moral spremeniti pravni okvir. Ne strinjam se z njegovim mnenjem, da bi bilo takšno vodenje in upravljanje bolj učinkovito. Zagotovo je bolje, da imamo profesionalnega upravljavca državnega premoženja. Srednjeročno velja vztrajati pri tem modelu, ki ga imamo, iz povsem preprostega razloga, to pa je, da se politiki menjujejo. V interesu mi je, da imamo iz kapitalskih naložb čim višji donos, ker bomo imeli tako boljše zdravstvo, boljše šolstvo, saj bo zanj več denarja. Želim si profesionalnega vodenja. Če bomo mi vprašani, bomo povedali, da smo predvsem za to, da se ljudi, ki so bili imenovani za upravljanje tega premoženja, strogo nadzira. Sume vseh nepravilnosti pa razišče in sankcionira. Nikakor nisem naklonjen, da se vsakih nekaj let modele upravljanja državnega premoženja spreminja.
Ste za spremembe političnega sistema, ki je menda cokla razvoju države?
V koalicijskih vladah je težko delati, ker se Slovenci ne znamo pogajati, da bi našli win-win situacijo. Sam sem se šele pri drugem magisteriju, ob študiju MBA, srečal s teorijo pogajanj. Dejstvo namreč je, da se v življenju pravzaprav vsak dan pogajamo, to pomeni, da je treba znati tudi popustiti, nato pa realizirati dogovorjeno. Bolj sem torej privrženec tega, da se naučimo pogajati, ustavo in volilni sistem pa spreminjati res le s tresočo se roko, kot se je izrazil eden od politikov v preteklosti.
V programu ste zapisali, da se zavzemate za zdravstvo, ki ga ne obvladujejo lobiji. Komentirajte tale primer: skupno javno naročilo za zdravila za bolnišnice, vredno 32 milijonov evrov, je po dveh letih in številnih pritožbah končno realizirano. A s presenetljivim izidom. Zdravila so za nekatere bolnišnice dražja! Kako je to mogoče, je vlada povsem nesposobna?
Ne poznam podrobnosti, ker se to naročilo ni peljalo prek vlade, temveč prek ministrstva za zdravje. Očitno gre za še eno od številnih neprofesionalnih stvari, ki se dogajajo na ravni države. Sam imam glede skupnih naročil tudi drugačne izkušnje: na direktoratu za javna naročila se centralizirajo državne dobave in naše ministrstvo za kmetijstvo se pridružuje skupnim nakupom in za nas je vse cenejše, od avtomobilov naprej. Po tej poti je treba naprej. A jo morajo peljati ljudje, ki znajo opravljati to delo, in k nam prenesti dobre prakse iz tujine, tudi na področje zdravstva. Konkretno: nabave naj kot plačnik vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Če boste premier, boste to zagotovili?
To bo treba izvesti dvofazno. V prvem delu naj se angažira direktorat za javna naročila, v ozadju pa je treba pripraviti sistem, če se bo dalo v enem letu, da sistem dela javnih nabav za področje zdravstva prevzame nase plačnik, to je javna zdravstvena zavarovalnica ZZZS.
Napovedujete tudi odpravo prenormiranosti in odvečne birokracije. Kje jo vidite?
En primer je izjemna zapletenost javnih razpisov za podeželje, zaradi katere se ljudje sploh ne želijo več prijavljati nanje. Bistvene poenostavitve bomo naredili tako, da bomo uvedli pavšalno financiranje, torej bomo priznavali pavšalne stroške. Podobno se da urediti na vsakem področju, še zlasti tam, kjer imamo veliko administrativnih zagat, na primer pri okolju.
V programu Samozavestna Slovenija napovedujete boljše čase za srednji razred, dostopno zdravstvo za vse, učinkovito zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ne boste pozabili na tiste, ki jim je najhuje, torej Slovenijo brez revščine in tako naprej. Ste sploh finančno ovrednotili svoje obljube?
Seveda. Naredili smo več scenarijev, vsi pa temeljijo na tem, da ne bomo trošili več, kot imamo. To je za nas izjemno pomembno, ker nekatere stranke ne razmišljajo tako. Vse bomo naredili, da bomo zagotovili nadaljnjo gospodarsko rast, iz katere bo prišlo nekaj dodatnega denarja za realizacijo našega programa, ocenjujemo, da od 300 do 500 milijonov evrov. To je edini denar, ki ga imamo na razpolago in s katerim bomo izpeljali naše razvojne politike. Vsi politiki se morajo zavedati – pa ne vem, ali se –, da ne smejo delati na up mladih generacij.
Migracije postajajo medijska predvolilna tema, v sosednji Avstriji so prepovedali burke v javnosti. Kakšno je vaše stališče?
Burke ne bi prepovedal.
Kaj pa glede prevajalcev iz albanskega jezika, ki jih v nekaterih občinah zagotavljajo za tujce, ki ne razumejo niti svojih zdravnikov?
Človek, ki pride v Slovenijo, se mora prilagoditi našim običajem in se naučiti slovenskega jezika. Seveda mora imeti neko prehodno obdobje, a tisti, ki namerava živeti pri nas, se mora naučiti tudi našega jezika.
Bi podprli idejo o pogoju za pridobitev socialne pravice, da prejemniki obvladajo uradni jezik naše države?
O tem nisem razmišljal in vam ne znam kompetentno odgovoriti. Zastopam pa stališče, da ljudje so in bodo še naprej prihajali v Slovenijo, in pričakovanje, da bodo sprejeli naš način življenja, je ob tem seveda upravičeno.
Ste že tretjič kmetijski minister. Ali veste, da smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje samooskrbni pri gojenju prepovedane droge marihuane? Zelenjave pa imamo na primer premalo. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ocenjuje, da so cilji kmetijske politike, ki nas precej stane, napačni, veliko se nameni za neke mikrozgodbe, za ohranjanje socialnega statusa na podeželju.
Ne poznam tega podatka o samooskrbnosti z marihuano in me preseneča, a marihuana ni povezana s kmetijsko politiko, ki jo vodimo. Samooskrbnost nam sicer narašča, uspešni smo pri pridelavi mleka, podobno je pri mesu, pri perutnini, govedu in drobnici. Težave so pri prašičereji. Pri vrtninah nam raste tako proizvodnja kot tudi potrošnja, a samozadostni zaradi podnebnih razmer tako ali tako ne moremo biti. Pri rastlinjakih, v katerih je pridelava mogoča deset mesecev na leto, lahko povem, da je vse več vlaganja vanje, a se je ta era pri nas šele nedavno začela.
Kakšna bo torej Slovenija čez štiri leta, če jo boste vodili vi?
Standard državljanov bo višji, čakalne vrste v zdravstvu bodo krajše. To bomo zagotovili s ponovitvijo poteze Dorijana Marušiča, ki je potrebne dodatne zdravstvene storitve enostavno dokupil, pa naj gre za operacije znotraj javnega zdravstva, koncesionarjev ali v tujini. 240 tisoč ljudi, ki čakajo na zdravstveno storitev v tem trenutku, pomeni namreč hudo obliko neenakosti. Za to potrebujemo okrog 200 milijonov evrov.
Je torej Marušič vaš kandidat za zdravstvenega ministra?
Bil bi zelo dober minister, izbiramo pa med tremi potencialnimi kandidati, a jih v tem trenutku ne bom razkril.
Vi se vidite na mestu premiera, Dušan Olaj je vaš kandidat za gospodarskega ministra, kaj vas še zanima?
Kdo bo predsednik vlade, bodo seveda odločili volivci. Če bomo mi dobili največ glasov, je jasno, da je predsednik stranke kandidat za mandatarja, SD bo prevzela najtežja ministrstva, torej tudi finančno, saj mora imeti predsednik vlade nadzor nad resursi.
Verjetno Franci Križanič tokrat ni strankin kandidat za to funkcijo?
Ne, ni. Pogovarjamo se z enim kandidatom in eno močno kandidatko z močno podporo stranke. Dosedanja finančna ministrica je bila korektna in transparentna oseba, a ni imela statusa, ki bi ga morala finančna ministrica imeti. To pa je, da bi imela pravico veta na vladi.
Dorijan Marušič je kot zdravstveni minister pred leti načrtoval racionalizacijo mreže bolnišnic. Boste zmogli pogum in ga podprli, če jo bo znova predlagal?
Predvsem smo naklonjeni praksi specializacije posameznih ustanov, seveda pa morajo biti nekatere storitve po državi dostopne vsem. Specializacija bo mogoča le, ko bo dosežen ustrezen dogovor z lokalnimi oziroma regionalnimi skupnostmi. To bo treba narediti, proces ne bo enostaven, bo pa treba iti vanj.
Kakšno koalicijo si najbolj želite, s SMC, s katero ste že sodelovali, ali z Listo Marjana Šarca, ki ima malo izkušenj in jo boste lažje obvladovali?
Nikogar ne izključujem, zavedam se, da bo vlada koalicijska, upam pa, da se bomo naučili reševati nesoglasja, ki vedno nastajajo, če se le da, za zaprtimi vrati. In da bodo cilji in mejniki, ob katerih se bodo dosežki merili, zelo jasno določeni.
Ankete vam kažejo dobro. Kaj je razlog za to, razočaranje nad SMC ali strah pred neznanim novim obrazom Marjana Šarca?
Kažejo, da imajo več zaupanja v nas, da dosežemo, kar obljubimo, in da pošteno priznamo napake, ki smo jih storili, in jih popravimo.
Kakšen bo javni dolg, če boste vodili vlado?
Nižji bo, ker bomo živeli tako, da bomo zapravljali le toliko, kot bomo imeli. V našem mandatu za nove potrebe ne bomo najemali novih kreditov. Živeli bomo s prilivi, ki bodo prišli v državni proračun.
FOTO: Voranc Vogel/delo/
Če boste vodili vlado, katere kadrovske poteze boste povlekli najprej?
Seveda bomo imenovali najprej državne sekretarje in sekretarke. Preverilo se bo sposobnost direktorjev direktoratov. Ob prihodu na kmetijsko ministrstvo nisem menjal ljudi in tisti, ki so prišli z menoj, bodo z menoj tudi odšli. Kritičen sem do vseh, ki pri teh zadevah ne delujejo transparentno. Ne bom omenjal nobenih svojih kolegov in njihovih dejanj na temo kadrovanja pred odhodom z ministrstva. Glede morebitnih menjav vodstva Sove je treba biti zelo previden. Vsekakor lahko poudarim, da nihče ne bo zamenjan zato, ker ga jaz nisem imenoval. Meni je povsem vseeno, od kod so prišli in kakšno politično prepričanje imajo. Če so dobri in koristni za konkretno vlado, za državo in državljane, bodo ostali. Jaz sem vedno tako ravnal, čeprav marsikdo ni razumel, ko sem prišel na kmetijsko ministrstvo, da ni bilo nobenih kadrovskih rezov. Če si dober, si dober, tvoje politično prepričanje pri tem ne igra nobene vloge. Ljudi ni treba biti strah, da bodo zamenjani, ker jih je imenoval nekdo drug in ne konkretna nova koalicija. Če bom jaz premier, takšnih političnih menjav ne bo, to bom zahteval tudi od sodelavcev.
Matej Tonin ocenjuje, da po volitvah ne bodo pomembne stranke, ki bodo dobila največ glasov volivcev, temveč bodo vlado določale tiste, ki se bodo uvrstile od tretjega do petega mesta. Dopuščate rdeče-črno koalicijo z njim?
Nič ne bi imel proti, če bi bil v skupni vladi s stranko, ki jo vodi gospod Tonin. Moja dosedanja izkušnja z NSi je namreč, da se stranka drži dogovorov, vem, da o nekaterih zadevah razmišljamo zelo podobno, o nekaterih pa sicer ne. A to se rešuje znotraj koalicijske pogodbe. Kako do skupnih ciljev priti čim prej, pri nekaterih se naredi kakšen kompromis, nekaterih zadev se pa pač ne odpira. Tudi to je lahko včasih koristno za državo.
Kaj je za vas pravična država?
To je država, v kateri so osnovne dobrine, torej pravica do zdravja, šolanja, kulture, dostopne vsem ljudem, ne glede na njihov materialni status ali lokacijo bivanja. Ob tem naj povem, da mi je jasno, da imajo ljudje različne dohodke.
Ste naklonjeni vzpodbujanju najboljših ali pomoči najšibkejšim?
Vedno je treba varovati tiste, ki jim je zelo težko, vendar pri tem ne kaže pozabiti, da je nosilec razvoja srednji razred. Ta je najbolj samozavesten, najbolj inovativen in pogosto tudi najbolj izobražen. Temu je treba v prvem koraku pomagati z davčno razbremenitvijo prek dohodnine. SD si je ogledal davčno prestrukturiranje, ki so ga izpeljali Avstrijci. Torej se zavzemamo za dohodnino po njihovem zgledu, izpad dohodkov bomo nadomestili z davkom na dobiček. Da je ta nizek, namreč ocenjujejo tudi nekateri tuji investitorji. Vse skupaj pa mora biti razumno.
Katero leto bomo davkoplačevalci razbremenjeni?
Zakon bo predvidoma sprejet v prvem letu, torej v letu 2019, spremembe pa bi začele veljati z letom 2020. Tedaj bomo torej Slovenci imeli višje neto plače.
Kaj pa davki na premoženje?
Pri davku na nepremičnine velja slediti cilju, da davčne obremenitve ne bodo višje, kot so zdaj, davek bo treba sprejeti, bo pa davčni zajem bolj enostaven. Meni je seveda zelo blizu, da bi se luksuz dodatno obremenil, a tudi to bomo morali dogovoriti.
