Z OZN ne v nebesa, ampak da nas reši pred peklom

V New Yorku je veliko zanimivih stvari, ki si jih je vredno ogledati. Ob muzejih, galerijah, stavbah in parkih se velja ustaviti tudi na sedežu Organizacije združenih narodov. Ne samo zaradi fotografije ob ograji s slovensko zastavo, ampak tudi zaradi ogleda notranjosti. Imajo impresivno in poučno zbirko umetnin.

Kompleks svetovne organizacije ob Prvi aveniji sredi Manhattna ob Želvinem zalivu Vzhodne reke zajema 154 metrov visok nebotičnik z 39 nadstropji, konferenčno stavbo, ki med drugim gosti generalno skupščino in varnostni svet, in stavbo knjižnice ter dvorišče in vrt. Kompleks sta oblikovala Brazilec Oscar Niemeyer ter švicarski Francoz Le Corbusier in leta 1952 zgradila gradbena firma Harrison & Abramovitz.

Gre za mnoštvo prostorov in sten ter nekaj odprtega prostora, ki jih je bilo treba napolniti. Svetovna organizacija se je pri tem obrnila na članice pa tudi na druge ustanove in posameznike. Ti so priskočili na pomoč z darili. Ta naj bi bila v skladu s poslanstvom organizacije oziroma naj bi kar najbolje predstavljala darovalca ter kulturno raznolikost sveta.

Nastala je impresivna in poučna zbirka, zanimiva tako za ljubitelje umetnosti in zgodovine kot za tiste, ki jih zanimajo mednarodno pravo in mednarodni odnosi ter politika. Med izvirnimi umetniškimi stvaritvami in zgodovinskimi predmeti je tudi nekaj kopij in vrsta novejših predmetov z vsakdanjo uporabno vrednostjo.

Na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da tudi pri tovrstnih prispevkih prednjačijo nekatere stalne članice varnostnega sveta OZN, kot so Kitajska, Rusija in ZDA. Slednje so seveda tudi država gostiteljica, tako da je njen bogati prispevek razumljiv. Vendar je med najbolj zastopanimi najti tudi nekatere manjše države, kot je na primer Švedska. Razloge je najbrž treba iskati tudi v tem, da iz Švedske prihaja Dag Hammarskjöld, eden izmed najbolj aktivnih in popularnih generalnih sekretarjev svetovne organizacije. Znan je med drugim po stavku, da OZN ni bila ustanovljena zato, da bi nas popeljala v nebesa, ampak da bi nas rešila pred peklom. Odveč je pripomniti, da je daleč največ eksponatov posvečenih miru. Ta prevladuje vsaj na stenah svetovne organizacije in njenem vrtu, če že ne v širnem svetu.


 

Triumf miru

Dominikanska republika je med drugim prispevala skulpturo Objem miru, Vatikan pod istim imenom drugo ter mozaik Golob miru. Iz Brazilije prihajajo skulptura Korenine in vezi za mir ter freski Vojna in mir. Avtor podobne freske Boj človeštva za trajni mir je José Vela Zanetti. Večni mir na svili prihaja iz Singapurja, slika Prijatelj miru iz Makedonije, figurici iz lesa Mir in blaginja z otoka Bali ter z japonskih otokov Zvonec miru. Nanj zazvoni generalni sekretar OZN vsakega septembra pred začetkom generalne skupščine. Belgijska tapiserija Triumf miru naj bi bila največja na svetu. Ustvarilo jo je 14 umetnikov in uporabilo za 94.000 milj sukanca. Osrednje mesto na njej zavzema golob miru, ki se približuje fontani dobre volje.

Spomenik miru, velik spomenik iz brona, delo kiparja Antuna Augustinčića, zavzema osrednje mesto v severnem delu vrta OZN. Predstavlja žensko na konju z oljčno vejico v eni in zemljino kroglo v drugi roki. Narode vodi proti miru. Najprej je bilo to darilo Jugoslavije. Leta 2017 so ga obnovili in posvojili Hrvati. Med darili je zastopan še en hrvaški kipar – Ivan Meštrović s skulpturo Deklica z liro.

Kot omenjeno, je množico daril prispevala Rusija oziroma nekdanja Sovjetska zveza, od makete satelita Sputnika do spomenika v bronu Pretopimo meče v pluge. Delo Jevgenija Vučetiča je bilo nagrajeno na svetovni razstavi v Bruslju leta 1958. V praksi Rusijo in vrsto držav glede slednjega pretapljanja čaka še veliko dela.

Impresivna je stvaritev kiparja Carla Fredrika Reuterswärda, darilo Luksemburga, ki pozdravi obiskovalce na dvorišču pri vhodu v kompleks OZN. Skulpturo Nenasilje predstavlja velika bronasta replika revolverja kalibra 45 s cevjo, zavozlano v vozel. Delo je nastalo po nesmiselnem uboju beatla Johna Lennona.

Upanje na boljši svet

Eksponatom, ki se nanašajo na mir, sledijo tista, ki so posvečena človeški solidarnosti in upanju, upanju na boljši svet. Med njimi je najti tapiserijo Upanje iz Latvije, skulpturo Človeštvo in upanje iz Danske, Baklo upanja Henrija Matissa in Drevo življenja iz Rusije. Slednje simbolizira vse človeštvo, vse kulture, rase in vere.

S podobami ljudi, prav tako z vseh koncev sveta, pritegne mozaik Zlato pravilo. Po predlogi slikarja Normana Rockwella iz leta 1985 ga je postavila Coop Mosaic Artistico Veneziano. Uporabila je drobce muranskega stekla. Delo ne pritegne le z barvami, ampak tudi z vdelanim sporočilom: Ne stori drugim, kar ne želiš, da drugi storijo tebi. Tu je še Fraternidad, bratstvo, ki naj bi prevladalo v svetu, darilo Mehike in delo Rufina Tamaya.

Blizu omenjenega revolverja je italijansko darilo, ogromna krogla iz poliranega brona, v kateri raste nova krogla in ki naj bi ponazarjala rojstvo novega, boljšega sveta z manj tegobami. Avtor je Arnaldo Pomodoro. Tako revolver kot krogla sta najpogosteje fotografirana eksponata.

Kar nekaj držav je sodelovalo s pohištveno industrijo in oblikovalci prostora. Prednjačijo skandinavske države. Dvorano varnostnega sveta je v celoti opremila Norveška in prispevala tudi fresko s podobo boljšega sveta v prihodnosti. Dvorano skrbniškega sveta je opremila Danska, pri čemer se je še posebej izkazal njihov umetniški oblikovalec Finn Juhl. Švedska je poskrbela za dvorano Ecosoc skupaj z zaveso, največjo, kar so jih kdaj naredili v tej državi. Švedska je tudi oprema v sobi za meditacijo.

Skrb za severni delegatski prostor je prevzela Nizozemska. Rusija je poskrbela za prostor, v katerem potekajo posvetovanja varnostnega sveta, Velika Britanija za eno od sob za sestanke v stavbi generalne skupščine, in to v angleškem hrastu, ter Nemčija za t. i. tiho sobo v preddverju varnostnega sveta. Mimogrede, soba je vse prej kot tiha. V njej mrgoli diplomatov, ki čakajo na novice izza vrat varnostnega sveta.


 

Zlata palma in bronasti Pozejdon

Izkazala se je tudi naša severna soseda Avstrija ter poskrbela za mize in stole v Thonetovem slogu za Dunajsko kavarno, Viennese café, priljubljeno zbirališče v stavbi generalne skupščine. Njena trgovinska zbornica je prispevala opremo za prostore generalnega sekretarja OZN. Preproga v njegovi rezidenci je darilo Portugalske. Med darovalci pohištva so tudi Avstralija, Bangladeš, Nova Zelandija, Švica, Tajska in Turčija. Lesena jegulja z izrezljano zgodbo Mikronezije krasi zunanjo steno skrbniškega sveta. Pripomniti velja, da se od darovalcev pričakuje, da bodo poskrbeli za ustrezno vzdrževanje darovanih predmetov.

Darilo marsikatere države je razumljivo. Zlata palma, okrašena z biseri, prihaja iz Bahrajna, tam oziroma v Perzijskem zalivu so dejansko doma palme in tudi najboljši biseri. Iz Egipta je pozlačen bronast kip boga Ozirisa, priljubljenega božanstva starega Egipta, ki se je izogibal nasilju in zatekal k prepričevanju. Grčija je prispevala bronasto repliko klasičnega kipa Pozejdona iz leta 460 pr. n. št. in skulpturo oljke, večnega simbola miru in blaginje. Veliko je umetelnih perzijskih preprog iz Irana. Glasbilo v obliki kovinske ponve je darilo držav Karibske skupnosti.



Kanada je prispevala repliko inukšuka, figure iz položenih kamnov, v bistvu smerokaza na arktičnih planjavah, del inuitske kulture. Tapiserija Veliki zid s 5,38 milijona vozli je seveda kitajska. Tu je še del originalnega berlinskega zidu. Nova Zelandija je poskrbela za primerek maorske ljudske umetnosti. Perujski je ceremonialni, od 2000 do 3000 let star plašč inkovskega kralja. Vezena zavesa, ki je zastirala vrata svetišča v Meki, prihaja iz Savdske Arabije. Skulpturo Cirila in Metoda, ki sta opismenjevala slovanske narode, je prispevala Slovaška. Slika križanega, katere avtor je Henri Rouault, je seveda darilo Vatikana oziroma papeža Pavla VI.

Veliko je podob in stvaritev, posvečenih znanim osebnostim. Med njimi so kipi violončelista Pabla Casalsa, pianista Arthurja Rubensteina, astronoma Nikolaja Kopernika, Francisca de Vitorie, enega od očetov mednarodnega prava, Woodrowa Wilsona, predsednika ZDA, očeta Društva narodov, predhodnika OZN, plošča v spomin Benita Juáreza, predsednika Mehike iz 19. stoletja. Spominu finskega skladatelja Jeana Sibeliusa je posvečena skulptura orgel na dvorišču, ki se ob vetrovnem vremenu dejansko oglašajo.

Med portreti velja omeniti Nelsona Mandelo in vse portrete dosedanjih generalnih sekretarjev ter vrsto del, posvečenih najpopularnejšemu med njimi – Dagu Hammarskjöldu. Sem velja prišteti skulpturo sredi fontane pred stavbo sekretariata avtorice Barbare Hepworth in veliko barvno steklo, ki ga je oblikoval Marc Chagall. Hammarskjöld, ki je umrl med opravljanjem svoje dolžnosti in v OZN pustil velik pečat, ima ne nazadnje zasluge za nastanek zbirke daril. Med kopico moških je najti tudi žensko, Eleanor Roosevelt, soprogo ameriškega predsednika, ki je vrsto let delala v OZN. Njej je posvečen spomenik na vrtu OZN.

Omenil sem že vrsto avtorjev posameznih stvaritev. Dodati jim je treba Salvadorja Dalíja, Henryja Moora, Pierra Matissa (sina Henrija Matissa) in Pabla Picassa.
 

Dobro premaga zlo

Ob sprehodu skozi prostore OZN pridejo na svoj račun mednarodni pravniki in diplomati. Ogledajo si lahko repliko Hamurabijevega zakonika (Hamurabi je bil babilonski kralj) iz 18. stoletja pr. n. št., darilo Iraka. Zapisan je v klinopisu in je eden izmed najpomembnejših pravnih spomenikov. Original na bazaltnem kamnu je v Louvru. Določbe, kot sta, da naj v deželi prevlada pravičnost in da naj močnejši ne tlačijo šibkejših, so seveda še kako aktualne na Bližnjem vzhodu tudi danes.
Tu je tudi replika glinene plošče, zapisa mirovne pogodbe iz Kadeša iz leta 1269 pr. n. št. med Hatušilijem III. in faraonom Ramzesom II., najstarejši tovrstni zapis, darilo Turčije. Izvirnik je v arheološkem muzeju v Istanbulu.

Iran je prispeval repliko Kirovega edikta iz leta 539 pr. n. št. na glinenem valju, potem ko je perzijski vladar zavzel Babilon. To naj bi bila prva znana deklaracija o človekovih pravicah. Izvirnik je v Britanskem muzeju.

Po zaslugi Mongolije izvemo za posebne kovinske ploščice, s katerimi so bili v 13. stoletju opremljeni odposlanci Džingiskana in ki so predhodnice današnjih diplomatskih potnih listov.

Darilo Sovjetske zveze, skulptura Dobro premaga zlo, zaznamuje podpis sporazuma o odpravi jedrskih izstrelkov srednjega in kratkega dosega med Sovjetsko zvezo in ZDA iz leta 1987. Skulptura, ki predstavlja nekakšnega svetega Jurija, je sestavljena iz delov razstavljenih ruskih raket SS-20 in ameriških raket pershing. V zadnjih letih se ZDA in Rusija žal medsebojno obtožujeta za kršitve omenjene pogodbe.

Obiskovalcu dvorane generalne skupščine OZN padeta v oči dve veliki freski Francoza Fernanda Legérja. Ene se je oprijel vzdevek Bugs Bunny, saj spominja na dolgouhega junaka risanih filmov. Druga je po mnenju predsednika ZDA Harryja Trumana še najbolj podobna umešanemu pečenemu jajcu. Avtor je dejal, da je s svojimi barvnimi stvaritvami na stene dvorane, v kateri se sestajajo zastopniki vseh držav članic, skušal pričarati nekaj lepega in ganljivega
.
Omeniti velja še nekatera izstopajoča darila. Kolaž karibske države Sveti Vincencij in Grenadine je narejen iz posušenih bananinih palmovih listov. Pridelava banan je sicer njena najpomembnejša gospodarska dejavnost. Mavricij, otok v Indijskem oceanu na drugem koncu sveta, se predstavlja s kipcem izumrle ptice Dodo, precej večjim in težjim sorodnikom goloba, ki sicer ni letel. Izraza mrtev kot dodo in na dodovi poti sta zdaj razumljivejša.
 

Živo darilo – vrtnica miru

V kopiji podobe Lizbone iz 18. stoletja, sestavljene iz niza keramičnih ploščic, je viden vpliv arabske kulture na Iberskem polotoku. S skulpturo Veliki Manas Kirgizija razkriva, da je njihova epska pesnitev Manas izpred tisoč let in z milijon vrsticami pravzaprav daljša od Iliade in Odiseje skupaj ter obsežnejša od Mahabharate. Koreja podobno, da so pri njih že v 13. stoletju, se pravi 200 let pred Gutenbergom, poznali tiskarski stroj. S pomočjo Mozambika izvemo, da je v afriških bantujskih vaseh najti drevesa, ki igrajo podobno vlogo, kot jo je lipa skozi stoletja v naših.

Omenil sem že darila treh sosednjih držav, naj dodam še madžarsko vazo iz leta 1975. Dobrih trideset let kasneje jo je tiho nadomestila skoraj identična, le državni grb na njej je bil drugačen. S propadom komunizma se je namreč spremenil družbeni sistem, s tem pa tudi državni simbol. Zanimiva je zbirka zlatnikov iz San Marina, s podobami delfina, galeba in veverice naj bi simbolizirali funkcijo OZN – varovanje miru na morju, nebu in zemlji.

Tu je še disk s sporočili vodij 73 držav, ki so ga astronavti Apolla 11 vzeli na polet na Luno leta 1969. Podobno je leta 1971 z Apollom 14 do Lune in nazaj letela zastava OZN. Drog za zastavo OZN na dvorišču je darovala ameriška zvezna država New York. Darilo vrste ustanov je tudi knjižnica Daga Hammarskjölda z množico političnih, pravnih in socialnoekonomskih knjig.
Med darili je tudi eno živo. ZDA so OZN ob nastanku podarile vrtnico miru, (rumeno roza barve) in kasneje vrsto drugih. Na vrtu OZN jih danes raste 52 vrst z vseh koncev ZDA.

Niso pa vsi eksponati darila, nekaj jih je le na posodo. Med njimi tapiserija Guernica, narejena po istoimenski sliki Pabla Picassa in pod njegovim nadzorstvom. Posodila jo je družina Nelsona A. Rockefellerja.

Nazadnje še o darilu Slovenije. Pravzaprav sta dve: kopija vaške situle in majhen čebelnjak z dvema poslikanima panjema. Za rodno deželo kranjske sivke in Antona Janše bi se najbrž spodobilo kaj večjega, recimo z osmimi, desetimi ustrezno poslikanimi panji. Še vedno tudi ne gre pozabiti na določene stihe Prešernove Zdravljice ali stvaritve arhitekta Jožeta Plečnika. Kako imenitne bi bile denimo kopije njegovih svetilk iz Jakopičevega sprehajališča ob sprehajalni poti v parku sedeža OZN.

Dr. Božo Cerar je diplomat.