Zakaj negativen odnos do hidroelektrarn v predlogu nacionalnega načrta?

Čeprav se prehod k obnovljivim virom (OVE), kot so vodna, vetrna in sončna energija, kaže kot možna rešitev problema segrevanje podnebja, je v razpravah o energetski prihodnosti Slovenije moč zaslediti odklonilno stališče do hidroelektrarn

Objavljeno
07. marec 2020 06.00
Posodobljeno
07. marec 2020 06.00
Foto Jože Suhadolnik
Mitja Dušak
Mitja Dušak
Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN), ki je bil pravkar sprejet, polaga velike upe v varčevanje z energijo, od novih elektrarn pa predvideva do leta 2030 predvsem gradnjo sončnih elektrarn moči 1350 MW, z letno proizvodnjo cca 1,5 TWh in vetrnih elektrarn moči 145 MW, ki bi letno proizvedle okoli 0,3 TWh (1 TWh = 1 milijarda kWh).Na papirju se zdijo številke smiselne. Toda če bo moč sončnih elektrarn zrasla z 250 na 1600 MW, bo v vročem poletnem dnevu nekaj ur sončne proizvodnje toliko, da bi lahko vse druge elektrarne v Sloveniji ustavili, razen če ne bomo vzporedno zgradili tudi velikih hranilnikov energije, ki pa bodo ...