Zaupanja vredni mediji so imunski sistem demokracije

Craig Newmark je dajal vtis turista, ki se je pomotoma znašel sredi največjega novinarskega festivala v Evropi, ko je k mizi prisedel s kozarcem sambuce v rokah. Toda pionir internetne industrije si v italijansko Perugio v nasprotju z večino popotnikov, ki so se v mesto zgrnili sredi aprila, ni prišel ogledovat lokalnih znamenitosti. Nasprotno, mesto in festival sta mu bila dobro znana.

Ustanovitelj enega najbolj popularnih spletnih portalov na svetu se je zlahka pomešal med stotine novinarjev, akademikov, nevladnikov in predstavnikov velikih spletnih podjetij, ki se vsako pomlad zgrnejo v Umbrijo, da bi spregovorili o preteklih, sedanjih in prihodnjih težavah. Zanj je bil to že četrti novinarski festival in sodeč po času, ki ga v življenju namenja prihodnosti medijev in novinarstva, gotovo ne zadnji.
 

Lokalno in globalno

Večina Slovencev verjetno še ni slišala za Craigslist. Med drugim zato, ker Slovenije ni med 70 državami, ki so vključene v njegovo mrežo 700 spletnih strani, na katerih lahko posamezniki objavljajo oglase in prodajajo ter trgujejo tako rekoč z vsem, kar jim pride na pamet. Craigslist je danes tisto, čemur so bile nekoč namenjene cele strani dnevnih časopisov, prostori za male oglase, v katerih se je dalo dobiti vse, od rabljenih avtomobilov, stanovanj, kuhinjskih pripomočkov, študijskih inštrukcij do ljubezenskih partnerjev, priložnostnih pa tudi takšnih za vse življenje.

Čeprav je Craigslist globalna korporacija, je njegov doseg lokalen. To je tisto, kar ga najbolj razlikuje od platform, kot sta Ebay in Amazon. »Craigslist na neki način omogoča ljudem, da postavijo hrano na mizo, pomaga jim najti mizo, nato pa še streho, pod katero bodo postavili mizo,« mi je v nabito polnem baru hotela Brufani z napol skritim ponosom pojasnil 65-letni Newmark.

Craigslist je nastal nekaj let po tem, ko se je računalniški ekspert iz domačega New Jerseyja preselil v San Francisco in iz želje po širjenju svojega kroga znancev začel objavljati sezname družabnih dogodkov, ki so potekali v mestu. Število ljudi, ki so se naročali na njegove vsebine, je kmalu začelo eksponentno rasti, hkrati pa se je širil tudi spekter vsebin, ki so jih naročniki prejemali v svoje elektronske poštne nabiralnike. Kdor je, denimo, iskal zaposlitev, jo je lahko naenkrat našel na »Craigovem seznamu«.

Poslovni model, ki ga je ustvaril pred 23 leti, je precej preprost in se od takrat tako rekoč ni spreminjal. Filozofija v ozadju družbe je bila po njegovih besedah narediti nekaj dobrega in nato vztrajati pri tem. »Zato je spletna stran ostala preprosta in hitra. Včasih namreč potrebujemo ravno takšne stvari, brez odvečne navlake,« je povedal Newmark. Odvečna navlaka v tem primeru pomeni večino tistega, kar v današnjem svetu prinaša spletnim podjetjem ogromne zaslužke. Pomanjkanje oglasnih sporočil na Craigslistu ni napaka, ampak zavestna odločitev. Ravno tako ni napaka, da je podjetje še vedno v zasebni lasti in da ni nikoli kotiralo na borzi. Če bi, bi bil Craig Newmark skoraj zagotovo multimilijarder.

Toda v procesu ustvarjanja Craigslista je ugotovil, da s toliko denarja nima kaj početi. Ravno tako je ugotovil, da ga vodenje podjetja v resnici ne zanima in da za to nima niti pravega znanja. »V mojem primeru so se stvari začele zelo dobro, potem pa sem videl, da sem zanič menedžer. Nato sem se odločil najti nekoga, ki je vedel, kaj počne.«
 

Ko je dovolj – dovolj

Sogovornik je šel skozi podobno izkušnjo kot večina velikih internetnih pionirjev, ko so ugotovili, da njihove sposobnosti niso več kos idejam, s katerimi so se vpisali v zgodovino. Newmark je v Italijo dopotoval le nekaj dni po tem, ko se je Mark Zuckerberg, ustanovitelj in direktor Facebooka, prvič pojavil pred ameriškim kongresom, da bi javnosti pojasnil ozadje zlorabe podatkov več deset milijonov Facebookovih uporabnikov, na podlagi katerih je družba Cambridge Analytica ustvarjala propagandni material za potrebe predsedniške kampanje Donalda Trumpa.

O moralni spornosti tega, kar je podjetje počelo in kako je Facebook ravnal z osebnimi podatki svojih uporabnikov, med strokovnjaki in insajderji obstajajo različna mnenja. To se je videlo tudi med govorci na festivalu, ki so se med drugim spraševali, ali je zmožnost ustvarjanja platform, ki imajo tako globalen doseg, še vedno dobra stvar ali pa so njene slabosti danes morebiti že presegle njene koristi.

Pred skoraj dvema desetletjema, ko je Newmark ustvarjal eno najpopularnejših spletnih znamk na svetu, se mu ni bilo treba soočati s tem vprašanji. Kljub temu je deloval po določenih principih, ki so današnjim tehnološkim podjetjem tuja. Med drugim je vedel, kdaj je dovolj – dovolj. »Odločil sem se, da monetiziram kar se da malo. Boljši model filantropije je, da ljudem pustiš denar, ki ga potrebujejo, zato da lahko postavijo hrano na mizo, kot pa da jim ga pobereš in ga morda vrneš čez trideset let.« Enak princip ga je vodil pri obravnavanju zasebnih podatkov. »Cilj jih je bil zbrati čim manj in niti pomisliti na to, da bi jih delili oziroma prodajali.«

Zanimalo me je, kako Newmark kot poslovnež in pionir gleda na Zuckerberga in na negotov položaj, v katerem se je znašel. »Pri Facebooku so potrebovali veliko časa, da so se začeli zavedati težav. Tudi moja izkušnja je bila podobna,« je priznal sogovornik, pri tem pa izpostavil predvsem razlike v osebnostnih značilnostih, ki po njegovem vplivajo na to, kako se posamezniki odzivajo na določene vrste situacij. »Tehnični tipi ponavadi potrebujemo veliko časa, da prepoznamo družbeno težavo, saj v tem res nismo dobri. Naši prvi poskusi odpravljanja težav niso uspešni, a kljub temu vztrajamo, dokler nam ne uspe. V nekaterih pogledih sem storil resnično veliko napak, Google jih je storil nekaj manj, Facebook pa se šele loteva njihovega reševanja in mislim, da jim bo uspelo. Res pa je, da je težava zelo velika.«

So bili torej zadnji dogodki za Zuckerberga in družbo trenutek streznitve? »Upam, saj imajo opravka s kritiki in politiki, od katerih nekateri mislijo dobro, drugim pa gre zgolj za samopromocijo. Najprej morajo ugotoviti, od kod prihajajo uporabne povratne informacije,« je povedal Newmark, ki verjame, da Zuckerbergov čas na vrhu Facebooka – kljub nekaterim pozivom k njegovemu umiku – še ni minil. Kot je dejal, je imel nekoč priložnost govoriti z njim in pri tem je opazil, da sta si njuni osebnosti precej podobni. »Ko bo enkrat doumel, kaj mora storiti glede težav, se bo lahko izkazal za resnično velikega voditelja.«
 

Frikovske vrednote

Čeprav so med podjetji, kot sta Craigslist in Facebook, jasne razlike, med drugim v poslovnem modelu in kulturi, jih mediji pogosto mečejo v isti koš, kot da so vsa del homogene skupine. Newmark za svojo lastno zabavo razlikuje dve vrsti tehnoloških podjetij: »Poznamo družbe, ki so jih ustanovili in jih vodijo računalniški friki. V zgodnjih dneh interneta so ti včasih ustanavljali podjetja za zabavo in za to, da bi reflektirali tisto, čemur pravim frikovske vrednote.« Njihov cilj je bil ustvariti dovolj denarja zase, za družino in prijatelje, zato da bi lahko dobro živeli in naredili nekaj, s čimer bi izboljšali svet. Toda danes večina internetnih družb posluje kot konvencionalna podjetja, njihov primarni cilj pa je ustvarjanje vrednosti za njihove vlagatelje, je pojasnil. »Verjetno preveč posplošujem, vendar mislim, da ta razlika ujame bistvo.«

Na tej točki se je v najin pogovor vmešala avstralska novinarska kolegica, ki je čakala na svojo priložnost za intervju. Newmark jo je na hitro seznanil s tem, kar mi je ravnokar povedal, njo pa je zanimalo, kdaj bodo ženske dohitele moške v upravah tehnoloških podjetij. Sogovornik se je izmaknil direktnemu odgovoru na njeno vprašanje, pristavil pa je, da je njegova ožja ekipa sestavljena skoraj povsem iz žensk. Te skrbijo predvsem za komunikacije in odnose z javnostjo, s katerimi je Newmark imel največ težav, ko je še vodil Craigslist.

Ocene njegovega premoženja se danes gibljejo med nekaj sto milijoni in nekaj milijardami dolarjev, a so po Newmarkovih besedah občutno pretirane. V preteklosti je napovedal, da namerava večino premoženja, ki ga je ustvaril, podariti v dobrodelne namene. To je tudi eden od razlogov, zakaj se je pred leti sploh znašel v Perugii in zakaj jo redno obiskuje. Njegovi interesi se danes vse bolj vrtijo okoli vprašanj prihodnosti novinarstva in medijev, o katerih, je odkrito povedal, ne ve prav veliko. »Nisem profesionalec, ampak avtsajder. Edino, kar znam, je artikulirati določene probleme. Osredotočen sem predvsem na preprečevanje širjenja dezinformacij, saj imam nekaj izkušenj s tem še iz časov, ko sem se ukvarjal s storitvami za stranke na spletni strani, ki so jo ustvarjali uporabniki.«

Kot je povedal, je bila med njegovimi delovnimi nalogami pri vzpostavljanju Craigslista tudi digitalna forenzika. »Nikoli si nisem mislil, da bom kaj takega počel, a sem se pri tem vseeno nekaj naučil. Zdaj ko se nekateri namenoma lotevajo informacijskega bojevanja, se mi to zdi kot smiseln korak, s čimer lahko zaščitim svojo državo.« O bolj širokih vprašanjih, kot so poslovni modeli novinarstva in kako bi se morali mediji vključevati v širšo skupnost, ima tudi nekaj mnenj, a iskanje rešitev »raje prepušča profesionalcem«.
 

Zaupanje je nujna sestavina

Newmark je letos v Perugii sodeloval na eni od okroglih miz o boju proti širjenju dezinformacij, kjer je skupaj s predstavniki različnih medijskih platform razpravljal o pobudah, ki so v zadnjem letu zrasle tudi s pomočjo njegove fundacije. Ta na vrh seznama svojih prioritet uvršča spodbujanje zaupanja vrednega novinarstva kot eno od nujnih sestavin vsake demokratične družbe.

»Nezaupanje [v medije] se je znatno povečalo, vsaj v ZDA obstajajo publikacije, ki so načrtno nezaupljive, del njihove strategije pa je napadanje drugih, zaupanja vrednih medijev, in v nekaterih primerih jim to zelo dobro uspeva. Vztrajam pri tem, da so zaupanja vredni mediji imunski sistem demokracije. V ZDA je naš imunski sistem leta 2016 odpovedal, država je zbolela. Po drugi strani je bil to trenutek streznitve za kvalitetne medije,« je svoje videnje trenutnih razmer in izzivov znotraj ameriškega medijskega prostora obrazložil Newmark.

Je ta kriza zaupanja posledica napak medijev ali družbe kot celote? Po njegovih besedah gre v prvi vrsti za načrtno delovanje slabih posameznikov in organizacij, ki na vse skupaj gledajo kot na priložnost za ustvarjanje škode, posledico domačih koruptivnih akterjev, do neke mere pa tudi krivdo medijev. »Ti so postali nekoliko brezbrižni, leni. Odločili so se, da preverjanje dejstev ni tako pomembno, včasih pa so posegli tudi po potvarjanju dejstev. To so bile napake,« je bil jasen. Včasih se mu zdi, kot da so mediji svoj največji sovražnik. »Hitro namreč objavijo kaj, kar ni resnično. To sem videl tako pri poročanju o tehnologiji kot o politiki. Novinarji ne bodo preverili dejstev, njihovo poročanje pa bo lahko prizadelo veliko ljudi. V nekaterih ameriških publikacijah je to resničen problem.«

Toda stvari se počasi spreminjajo na bolje, je prepričan Newmark. »Mediji se trudijo izboljšati način dela, pomagajo jim ljudje, ki so mnogo pametnejši od mene, recimo Peter Bale, ki prispeva k ustvarjanju zaupanja vrednih medijev.« Urednik WikiTribune, ki je v hotelskem baru sedel le nekaj metrov stran od naju, in moj sogovornik si prizadevata za isto stvar, vendar se je lotevata z različnih zornih kotov.

WikiTribune je nova medijska platforma, ki jo je lani ustanovil še en internetni pionir, soustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales, zato da bi novice znova naredil verodostojne. Najel je profesionalne novinarje, zaupanja vrednim bralcem pa dal možnost preverjanja in popravlja njihovih izdelkov, podobno kot lahko počnejo pri geselskih člankih na največji internetni enciklopediji. »Wikipedijo uvrščam med novinarstvo, zame je to prostor, kjer dejstva živijo. In to je resnično vredno upanja,« mi je povedal Craig Newmark, ki je tudi eden od svetovalcev upravnega odbora organizacije Wikimedia Foundation.

Kljub premikanju stvari na bolje pa se veliko (tradicionalnih) medijev na krizo zaupanja po njegovem še vedno ne odziva primerno. »Ne zavedajo se, koliko dela je pred njimi. Še vedno premalo preverjajo dejstva, ravno tako se ne zavedajo, da bodo morali popraviti tudi nekatere napake za nazaj. In to bo utegnilo biti boleče.«

Newmark je prepričan, da dobri akterji zmagujejo v tej hibridni vojni, ki divja vse okoli nas. »Problem je, ker so slabi izredno pametni. So tudi zelo dobro financirani, poleg tega pa ne poznajo etike in morale. Zato si jim ni težko izmišljati stvari, v nekaterih primerih pa celo ubijati ljudi.« V ZDA je bilo doslej zelo malo nasilja nad novinarji, je pojasnil Newmark, a stvari se spreminjajo. »Novinarji so vedno bolj tarče nadlegovanja. To me skrbi.«