Bogata zelena celina spet pod udarom Monroejeve doktrine

Od Brazilije in Venezuele do Ekvadorja in celo Grenlandije se izrisuje vzorec, po katerem so demokracija, pravna država in okolje podrejeni moči ameriškega kapitala. Latinska Amerika je prostor nasprotij: tradicije azila, solidarnosti in boja za demokracijo na eni strani ter vztrajnega zunanjega vmešavanja, vojaških diktatur in ekonomskih pritiskov na drugi.

Latinska Amerika je miroljubna zelena celina brez jedrskega orožja, na kateri je azil od nekdaj zelo spoštovan. Takšna solidarnost se je še posebej razvila v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so se v posameznih državah drug za drugim vrstili vojaški udari, ki so jih orkestrirale ZDA s pomočjo tajne »operacije Kondor«.

Razlog in izgovor je bil paranoičen strah severnoameriške sosede pred komunizmom. Sledile so vojaške diktature, nasprotniki režima pa so si, da bi se izognili preganjanju, zaporu, mučenju in smrti, morali najti zatočišče pri sosedih. Ali še dlje.