V nadaljevanju preberite:

Izjemna igralka Barbara Kukovec v delu Sladke skrbi, ki ga je predstavila na festivalu Mladi levi, stori prav to. To je performans, ki ga ni uprizarjala le na odrih, ampak tudi v kuhinjah in dnevnih sobah na podeželju. Gre za kolektivni projekt, ki ima več nadaljevanj in oblik, tudi zgodbo o umoru.

Kadar se zgodijo takšni umori, ljudje, ki so poznali morilca, o njem velikokrat govorijo, da ni bil slab, da je bil deloven, da je šlo za čisto navadnega človeka, dobrega vaščana, zdi se, da nihče ne opazi ozadja, vsega dogajanja.

To ni osamljen primer, gre za družbeni problem, za posledico patriarhata. Kolikor vem, v tej družini ni bilo nasilja. Govorili so, da je to ponosen moški. Dogodek je močno pretresel vso vas. Štirinajst dni je lagal, da je žena zapustila njega in štiri otroke, da je napisala poslovilno pismo, on pa je normalno živel naprej. Ko so vaščani organizirali iskalne akcije, se jim ni pridružil.

Dejstvo je, da se, tako kot v mnogih podobnih primerih, nihče ni ukvarjal s tem, zakaj se je to sploh zgodilo. Če povzamemo knjigo Jasne Podreka, je nasilje eno izmed najučinkovitejših sredstev za zatiranje žensk v patriarhalnem sistemu, zatiranje pa eden od mehanizmov ohranjanja in reproduciranja moške moči in dominacije v družbi. Vsak femicid je sporočilo tudi vsem drugim ženskam.