Pravo vprašanje ni, kako aktivirati starejše, temveč kako ustvariti pogoje za njihovo smiselno vključenost. Današnji sistemi večinoma implicitno izhajajo iz predpostavke, da je upokojeni človek predvsem prejemnik pravic in storitev. Manj pa razvijajo poti, po katerih bi lahko ostal soudeležen pri oblikovanju skupnosti. Posledica je institucionalna praznina: posamezniki so prepuščeni lastni iniciativi, družba pa izgublja pomemben del človeškega kapitala.
Komentarji