Tiskane izdaje
Odločitev italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo, da preimenuje svojo hčerinsko Banko Koper, jo lastniško poveže s hrvaško PBZ in del njene dejavnosti preseli iz Kopra v Ljubljano, je te dni dvignila kar nekaj prahu, zlasti na Primorskem. O vzrokih za to in načrtih za naprej smo se pogovarjali z Ignaciem Jaquototom, direktorjem mednarodne divizije hčerinskih bank v skupini Intesa Sanpaolo.
Gospod Jaquotot, kot napovedujete, se vaša bančna skupina širi po Sloveniji, in to v času, ko vidimo, kaj se dogaja z nekaterimi drugimi velikimi bankami po Evropi. Mnogi govorijo o slabih časih za banke, negotovostih, tveganjih itd. Kako to, da v takih okoliščinah vi prihajate z načrti za še več poslov?
Sta dva glavna razloga. Eden se nanaša na Slovenijo kot državo in drugi na Slovenijo v razmerju do Italije in regije. Kar zadeva Slovenijo, so nekateri elementi, ki jo kažejo kot državo, zanimivi za naložbe. Makroekonomsko gledano je lahko vzorčni primer države, ki se je ubadala s težavami, zlasti v letih 2012, 2013, a je bila nato na koncu sposobna sama pravočasna rešiti svoje probleme, sicer z velikimi žrtvami in prizadevanji, a je to storila neodvisno in obdržala polno suverenost. To je bil zelo dober signal mednarodni skupnosti, kapitalskim trgom, da je država spet na trgu. Čas hitro beži in pozabljamo, da je bila pred tremi leti negotovost v državi zelo visoka, vse opcije so bile odprte, javnost in časopisi so špekulirali o potencialnih reševalnih paketih ...
... da, omenjala se je tudi trojka ...
... in ko je bilo to mimo, je to novo dejstvo priznala vsa skupnost. Dobra stvar je, da Sloveniji zdaj vsi v celoti priznajo obrat, ki ga je naredila, in ima tudi zelo dober rating A, enega najboljših v Evropi. To je primer zelo dobre prakse. Kar zadeva velikost bančnega sistema v Sloveniji, smo prepričani, da je še prostor za rast. Proučili smo kazalnike in podatke o celotnih posojilih in depozitih pri vas v razmerju do BDP. V evroobmočju znaša ta kazalnik približno 100, v Sloveniji pa 60 odstotkov BDP.
Nihče ne misli, da je treba doseči teh 100 odstotkov, to je mogoče celo preveč – a po drugi strani menimo, da je pri vas še kar nekaj prostora za rast bank in finančnega sistema. Pozitivna je tudi napoved rasti v prihodnjem letu, skratka, kar zadeva makroekonomske temelje, imamo vse razloge za našo odločitev. Drugi razlog zanjo pa je relativna pomembnost Slovenije za italijansko bančno skupino. Naše glavne operacije so v Italiji. Za nas Slovenija ni majhna, temveč ključna država, in kot sem že večkrat ponovil, Italija izvozi v Slovenijo več kot pa v Indijo.
Logično, smo pač sosedje.
Smo sosedje in imamo dobre odnose. Slovenija je hkrati tudi pomembna država v več državah, kjer delujemo. Svoje operacije imamo v regiji, v Rusiji, Albaniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, torej v državah, kjer igrate tudi vi pomembno vlogo, z mnogimi malimi srednjimi podjetji in drugimi izvozniki na te trge. Kot banka spremljamo mnoga slovenska podjetja, ki so naše stranke v Srbiji, na Hrvaškem in v drugih državah. Mislimo, da so pri vas vse možnosti za nadaljnjo rast.
Poslovanje z velikimi podjetji in investicijsko bančništvo boste preselili iz Kopra v Ljubljano. Zakaj?
To drži, ti dve področji želimo razširiti. Želimo odpreti nov korporativni center, da bi tam poskrbeli za poslovanje z velikimi podjetji, ki imajo bolj tipično sedež v glavnem mestu države. Načrtujemo pa tudi razširitev ponudbe portfeljskih produktov, ki jih sicer že ponujamo, in vstop v tipične produkte investicijskega bančništva, kot je recimo izdajanje obveznic ali restrukturiranje sindiciranih poslov, kjer bi se lahko prilagodili potrebam in velikosti domačih podjetij. Želimo okrepiti tudi našo prisotnost pri upravljanju premoženja in pridobiti stranke vsepovsod, a tega področja ne bomo preselili.
V Sloveniji ima vaša banka, za zdaj poimenovana še Banka Koper, približno sedemodstotni tržni delež in očitno ga želite povečati. Hočete postati prva banka v Sloveniji in »premagati« NLB, kar sicer velikopotezno napovedujejo v NKBM, ki je v lasti Apolla? Kakšen je vaš strateški cilj?
Naš biznis ni tek na sto metrov, bančništvo je za nas posel, ki bolj spominja na maratonski tek. Smo dolgoročni investitor in na stvari gledamo z vidika vzdržnosti. Prepričani smo, da smo najboljša banka v državi, in ne gre le za to, da mi tako mislimo, marveč je dejstvo, da imamo najboljši rating v državi.
Tako oceno imamo, ker ne le mi, ampak tudi drugi ljudje mislijo, da najboljša banka ni največja, marveč tista, ki ponuja rešitve, ima višji kapital itd. V prihodnje želimo biti večji, a to ni naša edina ambicija, temveč vedno želimo biti najboljši. Vedno smo bili zelo previdni, nismo se ukvarjali s finančnimi derivati, izvedenimi finančnimi inštrumenti, in si zato nismo nakopali težav, ki so jih imele nekatere druge banke in jih še vedno imajo. Radi imamo preproste, enostavne produkte in jih ponujamo našim strankam in na tem področju bomo dejavni še naprej.
Se kot velika mednarodna banka res niste nikoli spuščali v posle s »toksičnimi« finančnimi inštrumenti, kot so ameriške banke ali kakšna Deutsche Bank?
Nikoli. Sodimo, da imamo bančniki predvsem največjo odgovornost za to, da skrbimo za depozite strank. Imamo sedem odstotkov depozitov v vaši državi, to je veliko denarja, in zavedamo se velike odgovornosti, ko upravljamo prihranke ljudi. Tu ni prostora za igranje v kazinu in podobne stvari. Zato vedno želimo biti previdni in hočemo dajati solidne in profesionalne odgovore našim strankam.
Kako pa vidite slovenski bančni trg? Je na njem preveč bank?
V vsaki državi imate podobno situacijo, od Nemčije, ki ste jo omenili, naprej. Številka nikoli ni končna. Trg se vedno prilagodi in v prihodnjih letih bomo verjetno videli spremembe.
V Sloveniji zdaj dvigata obrvi dve sveži odločitvi vaše bančne skupine. Prva je preimenovanje Banke Koper v Intesa Sanpaolo Bank in selitev prej omenjenih dejavnosti v Ljubljano. Ljudje na Primorskem so, kot vem, glede usode podjetij in bank še posebej čustveni, in slišati je pomisleke, češ, zdaj pa nimamo več »svoje« banke. Kakšen je vaš odgovor zaskrbljenim Primorcem?
Mislim, da ljudje na Primorskem vedo, da imajo banko in da hočemo to banko, samo zato, ker je tako dobra, narediti še močnejšo, da bo lahko rasla tudi zunaj Primorske. Nam je všeč naša prisotnost na Primorskem, vsi imajo radi kraje, kot sta Koper in Portorož. Tu bomo vedno obdržali svoje pisarne in prostore in nihče ne zanika zgodovinske vloge, ki jo ima banka za nas.
Boste še naprej zagotavljali zaposlitve v Kopru?
Seveda, banka bo ostala na Primorskem. Nikomur ni treba biti zaskrbljen, še naprej bomo pokrivali svoje stranke. Bodo pa ljudje videli, da bo njihova banka postajala vse večja. To je tako, kot če spremljate svojega sina, ki raste in odide drugam, ker je pač vse večji.
Druga vaša odločitev, ki buri duhove, pa je sprememba lastniške strukture in prenos 51 odstotkov delnic koprske banke na PBZ iz Zagreba, ki je sicer prav tako skoraj v 100-odstotni lasti vaše bančne skupine. Vemo namreč, da so premiki lastništva podjetij med Slovenijo in Hrvaško tradicionalno politično zelo občutljiva zadeva. Zakaj torej taka odločitev?
Kot mi razumemo, so to zgodovinske zadeve, ki so bolj del preteklosti. Kot skupina smo prisiljeni, da bolj razmišljamo o prihodnosti in v prihodnje tudi več ne vidimo teh vprašanj, povezanih s stvarmi, ki so se zgodile pred mnogimi leti. Slovenija in Hrvaška sta zdaj obe del EU in tesno sodelujeta. V naši novi strategiji rasti je nov element, ki se nanaša na tehnologijo in bistvene spremembe obnašanja naših strank.
V prejšnjih časih smo naše komitente obravnavali predvsem v podružnicah, po različnih modelih, zdaj pa naše stranke – še posebej pa nove, mlajše generacije – hočejo banko, ki jim je blizu in jim ponuja rešitve, hkrati pa želijo, da je ponudba zasnovana predvsem na mobilnih in online rešitvah, umetni inteligenci itd. Če hočemo to uspešno početi, moramo priznati, da je Banka Koper po velikosti premajhna, da bi lahko izvedla vse potrebne naložbe. To so res obsežne naložbe. Zato smo se v skupini odločili, da povežemo skupaj več bank, in če te banke bolj tesno sodelujejo, lahko tudi izkoristimo učinke ekonomije obsega, kar zadeva inovacije, razvoj itd.
Poleg tega že zdaj ta naša banka pravzaprav ni hrvaška banka, je pač banka, ki je locirana na Hrvaškem in je italijanska banka. Na Hrvaškem jo [PBZ] zaznavajo kot italijansko banko, saj je skoraj 100-odstotno v naši lasti. Je pa to zelo uspešna banka, ki si tudi zaradi svoje velikosti lahko privošči večje naložbe in ima že zdaj bolj napredne rešitve za svoje stranke.
V Slovenijo torej lahko prinesemo in delimo prvovrstne, »state of the art« rešitve, da pa bi to lahko izvedli, menimo, da morata biti ta banka in njen menedžment neposredno vključena v upravljanje naše slovenske podružnice. Nadzorni svet PBZ je tako tudi odobril odločitev za nakup 51-odstotnega deleža [v Banki Koper], mi pa bomo v njej še vedno obdržali 48 odstotkov. PBZ mora nato poslati še vlogo Banki Slovenije v potrditev – in dokler še ECB tega ne bo odobrila, ne bo nobenih sprememb.
Kdo pa so lastniki Intesa Sanpaolo Banke? Kdo so »lastniki lastnikov« koprske banke?
Gre za kombinacijo italijanskih skladov in fundacij in mednarodnih institucionalnih investitorjev. Razmerje je torej približno 60:40 v korist mednarodnih investitorjev.
Vi ste sicer Španec, kako vam je uspelo v italijanski banki?
Lahko rečem, da so Italijani precej odprti za tujce, banki sem se pridružil pred 32 leti in v njej so me obravnavali kot Italijana, nisem občutil nobene razlike. Kot zaposleni v banki sem živel v različnih državah in tam vodil banke, vedno pa sem čutil, da me ne obravnavajo po mojem potnem listu, pač pa po delu in sposobnostih. Tudi v Sloveniji je gospod Vojko Čok predsednik nadzornega sveta naše banke v Kopru in hkrati tudi Intesa Sanpaolo Bank v Bosni in Hercegovini ter Albaniji.
Katere priložnosti na slovenskem bančnem trgu bi se dalo po vašem bolje izkoristiti?
Mislimo, da so tri področja, kjer je še prostor za izboljšave in več ambicij. Kar zadeva zasebnike, je to najprej področje prihrankov, upravljanja premoženja, redistribucije skladov. Precej se je izboljšala tudi tehnologija, ki strankam pomaga razumeti, kako naj investirajo, upoštevajoč dinamiko, ne pa zgolj statične rešitve. Izboljšalo se je tudi razumevanje profila investitorja in temu primernega produkta.
Včasih se je strankam ponujalo zlasti delnice, ki pa so primerne samo za en krog investitorjev. To pomeni, da smo lahko bolj aktivni pri upravljanju premoženja, torej na področju, kjer smo ena največjih bank v Evropi. Upravljamo 300 milijard evrov premoženja, kar je znatna vsota, če upoštevamo, da je to premoženje zdaj na vsem slovenskem trgu vredno dve milijardi evrov. Za vse to potrebuješ veliko profesionalnih veščin, orodij in aplikacij.
Prav zdaj ustanavljamo tudi družbo za upravljanje premoženja na Kitajskem, kjer bomo prva taka družba, ki bo stoodstotno v tuji, in ne kitajski lasti. Kitajske oblasti si predvsem želijo naš know-how, razumevanje, kako upravljati in svetovati strankam, kako naj varčujejo, ima pač svoja pravila, ki jih je treba spoštovati.
Drugo je področje malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica številnih gospodarstev, vključno vašega in našega v Italiji. Želimo več ambicij in rešitev pri tem. Tretje pa je področje velikih podjetij, s podjetniškim financiranjem, izdajami obveznic itd. Tu torej ne gre zgolj za posojanje, ampak tudi za druge rešitve, kot so zbiranje denarja (cash-pooling) in nekatere druge stvari, povezane s tehnologijo. Tu je še prostor za rast.
Zanimivo, po drugi strani pa se obseg poslovanja slovenskih bank tudi letos še naprej vztrajno znižuje. Kako to krivuljo obrniti navzgor? Še posebej ker vaši glavni bančni tekmeci v Sloveniji (NLB, NKBM, Abanka, UniCredit, SKB itd.) želijo storiti podobne stvari kot vi.
Vem, to je naše stališče in ne bo lahko, saj so vsi ti tekmeci tukaj, a z leti smo dokazali, da smo sposobni biti boljši od trga in konkurence, in to bi radi počeli še naprej. Povsem jasno pa je, naloge niso lahke in jih tudi ne mislimo opraviti prav za vsako ceno, saj smo previdna in trdna banka in to je tudi del naše DNK.
Nad evropsko bančno krajino se je nagnetlo kar nekaj črnih oblakov. Dobro veste, kaj se dogaja vaši konkurenci v Italiji, na čelu z Monte dei Paschi di Siena, pa nemškim bankam, z že omenjeno Deutsche Bank. Pričakujete hitro ozdravitev teh bančnih bolnikov, je to problem, ki bo trajal še leta?
Raje ne bi odgovarjal na vprašanja o italijanskem bančnem sistemu in Deutsche Bank iz enega samega preprostega razloga: sam pokrivam trg zunaj Italije, tudi nisem Italijan in imam torej enake informacije kot vi in nisem strokovnjak za te stvari. Evropski bančni sistem ima lahko kake izjeme tu in tam, a v načelu je bolj trden, kot si ljudje običajno predstavljajo.
Dobro, kaj pa menite o politiki ECB in njenih negativnih depozitnih obrestnih merah? Bankirji se kar naprej pritožujejo nad nizkimi obrestnimi maržami, ki da jim najedajo dobičke. Se jim pridružujete, so te stvari problematične tudi za vas?
Ne. Ko upravljate bilančno vsoto v obdobju nizkih obrestnih mer, je za banko težje doseči primerne marže. To zahteva veliko varčevanja, tudi pri upravljanju stroškov. Zato smo že pred več leti začeli pomikati naše posle v smer, ko služimo s provizijami in upravljanjem premoženja – tu nas namreč tudi ne prizadenejo nižje obrestne mere. Zunanje okolje namreč ni nikoli idealno. A predstavljajte si, da ste športnik in se že pred tekmo začnete pritoževati, da ne boste igrali, ker je vreme oblačno ali je prehladno, prevroče itd.
Enako je z obrestnimi merami – vedno lahko najdete nekaj, da se pritožujete. A vse to so zunanji dejavniki in mi kot profesionalci tega ne počnemo. Ne vemo, kako dolgo bo ta politika ECB trajala, vemo pa, da se ji moramo v vmesnem času prilagoditi, in to je tudi možno storiti.
Vaša bančna skupina se je na evropskih stresnih testih dobro odrezala, je na vrhu po kapitalski trdnosti, tudi v primeru najslabšega scenarija. Je to srečno naključje?
Tako kot veliko stvari v življenju to ni posledica naključja ali nekakšne sreče. To je posledica strategije, ki ji v banki sledimo že veliko let, kjer se je veliko pozornosti namenjalo zadostnemu kapitalu. Banka je vedno ohranjala svoj kapital in vedno smo bili pozorni na upravljanje zunanjih šokov. Vedno smo bili tudi zelo previdni pri uporabi našega kapitala, tako da smo zdaj med petimi največjimi bankami z evrskega območja po tržni kapitalizaciji, kar pomeni, da nas tudi trg pozna kot trdno banko z zelo močnim kapitalom, ki lahko doseže dobre rezultate tudi v težkih razmerah.
Kako vidite vašo banko, tu v Sloveniji, čez deset let, recimo, kar zadeva tržni delež, število zaposlenih, vaše dejavnosti na tem trgu?
Kot rečeno, želimo, da smo priznani kot najboljša banka, kot banka, ki prinaša rešitve ljudem. Čez deset let bo banka precej bolj digitalna, kot je danes. Sedaj imamo nekaj čez 700 zaposlenih, in kot vidim, se bančna industrija premika v smer transformacije vlog, ne pa zmanjševanja kadrov. Banka potrebuje nova znanja, podatkovne znanstvenike, menedžerje za upravljanje ciljnih skupnosti, bolj sofisticirane menedžerje za upravljanje tveganj, specialiste za umetno inteligenco itd. – in mogoče manj drugih profilov.
V desetih ali dvajsetih letih bomo postali družba brez gotovinskega poslovanja. Vse to bo prineslo spremembe pri poslovanju banke in nekatere zdajšnje veščine ne bodo več potrebne. Po drugi strani pa bomo potrebovali mnoga nova in bolj sofisticirana znanja. Prepričani smo, da ima Slovenija visoko raven izobraževanja in dobre univerze, zato bomo lahko pridobivali dobre kadre iz lokalnega okolja.
Pa še to: razmišljate kaj o nakupih, pripojitvah drugih bank?
Ne, rasli bomo organsko.
