Leto dni v eni besedi

Katere besede so doma in na tujem najbolj zaznamovale leto 2015?
Objavljeno
08. januar 2016 14.16
Aleksander Zupanc
Aleksander Zupanc
Družba American Dialect Society je leta 1990 po vzoru revije Time, ki je vsako leto razglasila osebnost leta, prvič izbrala besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklih 365 dni. Nemška tradicija izbire naj besede sega še dlje, v leto 1979. Katere besede so bile in v letu 2015?

Pri Oxford University Press, kjer izdajajo slovite slovarje, vsako leto izberejo besedo, ki je najbolj zaznamovala duha časa preteklih tristo petinšestdeset dni. In beseda leta 2015 je ... Pravzaprav sploh ni beseda, ampak digitalna sličica, piktogram, emotikon, emoji (japonska skovanka med e kot sličica in moji kot črka), obraz s solzami radosti. To je tako, kot da bi na olimpijskih igrah v teku na sto metrov zmagal sumo borec.

Čustvenčki so zakon

Emoji ali po slovensko čustvenčki (2800 zadetkov na googlu) so tu nekje okrog nas že od preloma 20. in 21. stoletja. Prvi jih je narisal Šigetaka Kurita, japonski telekomunikacijski načrtovalec, leta 1999, zgledoval se je po stripih in cestnih znakih. Ti simboli so v zadnjih letih postali nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Oxfordovi slovaropisci, ki so se povezali s telekomunikacijskim podjetjem SwiftKey, so proučili pogostost uporabe nekaterih najbolj priljubljenih emojev na aplikacijah, kot sta whatsapp in facebook messenger. Obraz s solzami radosti je bil izbran, ker je bil največkrat uporabljen. Med drugim ga je že poslala demokratska kandidatka za ameriško predsednico Hillary Clinton, Johanna Stern, novinarka Wall Street Journala, pa je v svojo kolumno Kako sem vzljubila pisanje z emoji (How I Learned to Love Writing With Emojis) poskušala vključiti čim več različnih čustvenčkov.

Oxford University Press je v obrazložitvi besede leta zapisal, da gre za obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje, izbrani emotikon pa izraža etos in razpoloženje leta 2015 ter ima velik potencial kot beseda kulturnega pomena. Dokaz, kako so priljubljeni emoji, je tudi prevod otroške klasike Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi v emojščino.

#presenečenje leta

Oxfordova odločitev za »sličico« leta je sprožila val ogorčenja tako kot še nobena beseda prejšnja leta. Nekateri so bili jezni na Oxfordove slovaropisce, da so izbrali piktogram namesto besede, drugi so trdili, da so izbrali nepravi piktogram.

Leta 2014 je zmagal vape (kajenje električne cigarete), še leto prej pa selfi. V ožjem izboru za Oxfordovo besedo leta 2015 so bili med drugim še: adblocker (naprava za blokiranje oglasov), brexit (odhod Velike Britanije iz Evropske unije), lumberseksualec (urbani moški z ruralnim videzom: obvezna brada in karirasta srajca), begunci in sharing economy (ekonomija delitve, posredovanje različnih dobrin in storitev, na primer stanovanja, Airbnb, in prevoza, Uber).

Pri Oxford University Press so poskrbeli še za eno presenečenje leta. Hashtag ali # (lojtrica po slovensko) so razglasili za besedo leta pri otrocih, starih do trinajst let. »Otroci so pravi inovatorji in imajo bogat besedni zaklad. Besedo hashtag in njen simbol uporabljajo, da podkrepijo učinek napisanega/povedanega.« Mimogrede: hashtag je ameriška zveza, ki se ukvarja s proučevanjem angleškega jezika ter drugih jezikov in narečij, ki vplivajo nanj, razglasila za besedo leta že leta 2012.

Besede leta ne kažejo samo duha časa v kaki državi, ampak tudi to, kakšen odnos imajo govorci do jezika. Ponekod jih izberejo sestavljavci slovarjev in jezikoslovci, drugod jih dajo na glasovanje ljudem ali pa natančno izmerijo, kolikokrat se kaka beseda pojavlja v časopisih, na družabnih omrežjih ... Na angleškem govornem območju je tako za besedo leta okronanih kar več besed, odvisno od tega, kdo piše slovarje. A največji vpliv imajo še vedno Oxfordovi slovarji.

Požiranje nadaljevank

Pri konkurenci, pri Collinsu, so denimo za besedo leta izbrali binge-watch. Izraz je sicer že iz devetdesetih let, a je lani izbruhnil s pojavom priljubljenih tv-serij (Hiša iz kart in Kriva pota), pomeni pa: gledanje več delov nadaljevank ali nanizank zapovrstjo. Zelo je podoben besedam binge-drinking (popivanje) in binge-eating (prenajedanje). Binge-watch je tako zamenjal izraz couch potato, s katerim so nekoč opisovali človeka, ki je preživel večino časa na kavču s skledo čipsa in gledal televizijo.

Še ena stara beseda, ki se ji je močno povečala raba, je transgender, sprememba spola, zlasti po tistem, ko je Bruce Jenner, dobitnik zlate medalje v deseteroboju z olimpijskih iger leta 1976 v Montrealu in znani obraz iz dinastije Kardashian, postal ženska Caitlyn Jenner. Svoje je k priljubljenosti besede prispevala tudi tv-nadaljevanka Oranžna je nova črna.

Prva spremljevalka besede binge-watch po Collinsu je clean eating, dieta, ki vsebuje samo naravno hrano z malo sladkorja, soli in maščobe. Povsem nova je corbyneconomics, ekonomija, ki jo zagovarja novi predsednik angleških laburistov Jeremy Corbyn. Mladim očkom, ki so imeli nekoč odlično postavo, potem pa so se malo zapustili in že kažejo pivski trebušček, se po novem reče, da imajo dadbod.

Sestavljavci še enega slavnega slovarja, Websterja, pa so ugotovili, da ima sedem besed, ki so jih uporabniki lani najpogosteje iskali v njihovem slovarju, nekaj skupnega. Socializem, komunizem, kapitalizem, terorizem, fašizem, rasizem, feminizem – vsi se končajo enako, zato so za besedo leta razglasili -izem.

Das Wort

Beseda, ki je jezikovno najbolj zaznamovala gospodarsko, politično in družbeno življenje v Nemčiji leta 2015, je Flüchtlinge, begunci, je odločilo Združenje za nemški jezik (Gesellschaft für deutsche Sprache, GfdS) v Wiesbadnu. Žirija je besedo leta izbirala med približno 2500 predlogi. Beseda je zanimiva zaradi pripone -linge, kot jo je mogoče najti v besedah Eindringling (vsiljivec) in Emporkömmling (povzpetnik) in je za jezikovno občutljivo uho nekoliko slabšalna, so dodali pri GfdS. Čas bo pokazal, ali bo prevladala bolj nevtralna beseda: Geflüchtete (prebežniki).

Na drugo in tretjo mesto med das Wort leta 2015 sta se prebili Francija in Grčija, Je suis Charlie (po napadu na satirični dnevnik Charlie Hebdo) in Grexit (po nemški drami z grškim dolgom).

V Nemčiji sestavljajo tudi seznam besed in izrazov, ki jih vsak dan izumljajo najstniki. Nove besede predlagajo mladi Nemci na spletu, v podjetju Langenscheidt-Verlags, ki izdaja slovarje, pa nato pripravijo seznam 30 najboljših. Čeprav je bila večino leta prepričljivo v vodstvu beseda merkeln, narejena po Angeli Merkel in pomeni biti nesposoben sprejemati odločitve ali podajati jasna mnenja, je na koncu naj mladostniška beseda leta postala Smombie – sestavljenka iz pametnega telefona (smartphone) in zombija. Smombie je oseba, ki ne opazi nikogar zraven sebe, ker samo strmi v ekran svojega telefona.

Begunci

Kakih 34.000 Avstrijcev je za besedo leta z glasovanjem izbralo Willkommenskultur, kulturo dobrodošlice. Ker je zaradi beguncev začela rasti ograja na meji s Slovenijo, pa so v naši severni sosedi glasovali tudi za najbolj negativno besedno zvezo leta – besondere bauliche Maßnahmen (posebni gradbeni ukrepi).

Za besedo begunec, refugiado, so se odločili tudi v Španiji. Pri Fundación del Español Urgente, kjer so besedo leta izbrali tretje leto zapored, so se odločali med več kot dvesto besedami. Pri tem ni bilo pomembno, ali je beseda nova ali ne, ampak to, ali se pojavlja v medijih in vsakdanjem pogovoru, ali je beseda zanimiva z lingvističnega vidika in ali se pojavlja povsod, kjer se govori špansko.

Besedi begunec (oseba, ki beži pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem in jo ščiti mednarodno pravo) in prebežnik (oseba, ki iz enega kraja prebeži v drugega, običajno nelegalno) sta bili lani pogosto uporabljeni tudi v slovenščini. V Delovi elektronski dokumentaciji je za prvo skoraj 4000 zadetkov, za drugo pa dobrih 700.

Slepomišenje

V Sloveniji nimamo kake višje jezikovne odločitve glede besede leta, kvečjemu bi izbruhnil samo jezikovni prepir leta, na koncu pa bi bil za vse kriv Jože Toporišič, čeprav ga ni med nami že od decembra 2014.

Zdi se, kot da smo se lani vrnili v stare čase, ko se je plači reklo osebni dohodek, navadni delavski menzi, v kateri kuhajo kranjske klobase in cvrejo dunajske zrezke, pa obrati družbene prehrane. Tukaj mislim zlasti na besedno zvezo posebne tehnične ovire, ki naj bi preprečevale beguncem nenadzorovan prestop meje. Medtem ko je predsednik vlade govoril o tehničnih ovirah, je čez noč na južni meji zrasla navadna bodeča žica.

Ko smo decembra šli na referendum o noveli zakona o družinskih razmerjih, smo se vrnili še dlje v preteklost. Naposlušali smo se o družini kot osnovni celici družbe. Mimogrede: besedna zveza marriage equality, izenačene pravice istospolnih parov do poroke, kot jih imajo raznospolni pari, je leta 2012 na ameriškem izboru za besedo leta za las izgubila bitko (zmagala je lojtrica, hashtag). Lani je bila favoritka tudi v Avstraliji, a so se v deželi tam spodaj na koncu odločili za ekonomijo delitve (sharing economy).

Zagotovo sodijo med slovenske besede leta 2015 tudi (raz)prodaja premoženja, slaba banka, ki je manj znana pod kratico DUTB, beg možganov, družina in dva najpogosteje uporabljena predloga – za in proti; proti je najprej zmagal na ustavnem sodišču, potem pa še na referendumu.

* * *

Ko sem prebiral sezname besed, ki jih izbiramo kot misice na lepotnih tekmovanjih, sem se vprašal: Kaj bi rekli marsovci o nas, če bi pristali z neznanim letečim predmetom nekje na Zemlji? Bi mogoče oni našli orožje za množično uničevanje (ameriška beseda leta 2002), ki so ga Američani in z njimi skoraj ves svet iskali v Iraku in ki nas je pripeljalo sem, kjer smo danes? Ali pa bi samo naredili selfi (beseda leta 2013) in pokadili elektronsko cigareto (vape – beseda leta 2014) ter odleteli naprej?

Jezik je živ, spreminja se vsak dan, tako kot svet in mi. Oblaki niso več samo zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju (po SSKJ), ampak po novem obstajajo tudi v računalniku. Nekoč so bile tablice samo čokoladne, registrske, ulične, logaritemske ..., danes je mogoče po tablicah nežno drseti s prsti in brskati po internetu.

Jezik je kot šampon; bolj ko se bomo šamponirali, bolj se bo penil.