Pogled komunista s 70-letnim stažem na volitve predsednika republike

Z volilno kampanjo so prizadeti vsi – ne glede na to, kako v njej sodelujejo. Pred začetkom kampanje me je v pogovoru za Sobotno prilogo o predsedniških volitvah spraševal Janez Markeš. Osnovna teza, ki je bila razvita med intervjujem, je, da v Sloveniji ne vidim pozitivnih državniških vrednot. Z začetkom volilne kampanje so dogodki osnovno tezo, žal, potrdili.

V pogovoru za Sobotno prilogo, objavljenem 26. avgusta, sem poudaril dvoje: če hočemo imeti dobrega predsednika države, mora ta ločiti med institucijo predsednika države in samim seboj kot privatno osebo. Borut Pahor pa je institucijo države deformiral s tem, da je institucijo predsednika države spojil z vlogo smetarja, pralca glave itn. S tem je povedal dvoje: vsak smetar ali pralec glave je lahko predsednik države in predsednik države lahko opravlja službo smetarja ali pralca glave.

To stališče je kasneje vplivalo na to, da so se za institucijo predsednika države prijavljali klovni ali nosilci samo ene dimenzije kandidature za predsednika, na primer starosti, ter nosilec, ki bi spremenil status državnika. Ni jasno, zakaj naj bi postal predsednik države nekdo, ki na tej zemlji biva manj časa kot nekdo drug, ki živi dlje. Podobno velja za kandidata, ki naj bi spremenil držo predsednika države, kar je seveda nujno, če opazujemo pokvarjeno držo zdajšnjega predsednika. Toda kaj bi ta kandidat spremenil, potem ko bi popravil držo predsednika države?

Za položaj predsednika države po moji oceni kandidira le en človek, ki bi glede na svoje kvalifikacije lahko postal predsednik države. Ta oseba ni le mati treh otrok, ki jih je vzgojila v poštene državljane Slovenije, ampak v politiki vztraja že precej dolgo in se je v političnem boju postavila po robu tistemu delu desničarskih strank, ki delujejo brez moralnih kriterijev. Zato so jo izžvižgali, se ji posmehovali in jo obrekovali. Ima izkušnje v mednarodnem političnem prostoru in je bila sokreatorka nekaterih najpomembnejših dokumentov evropskih institucij. In zagotovo ne bo naročila televizijskim postajam, naj jo v brezmadežni in zlikani delovni obleki spremljajo pri tem, kako riba pločnik pred skupščino.

Da ne bi bilo nesporazumov, naj povem, da sem komunist s 70-letnim stažem. Zato ne morem pripadati taboru predlagane kandidatke, borim se proti delu vrednot te stranke, drugemu delu nasprotujem, nekatere vrednote me ne zanimajo, nekatere pa so enake obema taboroma.

Moralni vzor drugim državljanom

Med pogovorom za Sobotno prilogo sem poudaril še, da mora biti predsednik države moralni vzor drugim državljanom.

Borut Pahor je na te izjave v intervjuju odgovoril s pobesnelim tv-nastopom 28. avgusta na RTV Slovenija. Da je bil res besen, je mogoče sklepati iz tega, da je v eni sami minuti dal štiri izjave, ki so v popolnem nasprotju z zahtevami in pričakovanji, ki jih imajo volivci predsednika države. Izjavil je naslednje:

– odpovedujem se vlogi moralnega arbitra in moralno presojo prepuščam vsem državljanom, vsak je enako usposobljen, da reši tudi najbolj zapletene moralne probleme;

– za predsednika države je najbolj pomembno, da ima politično moč;

– kot predsednik države sem obiskal 843 dogodkov in sprejel več kot 1000 obiskov.

Iz tega sledi, da trenutni predsednik države Borut Pahor sploh ni razumel, o čem sem govoril, ko sem izjavil, da predsednik države ne more prevzeti vloge smetarja, pralca glave in da je razlika med institucijo predsednika države in zato nosilca te vloge na eni in privatno osebo, kadar ne zaseda te vloge, na drugi strani.

Ta dva koncepta, to je vloga predsednika države na eni strani in posameznika, ki to vlogo zaseda in se zunaj nje obnaša kot privatnik na drugi strani, sta del kategorialnega aparata, ki ga sestavljajo še naslednji koncepti: institucija, moralna osnova, ki utemeljuje to institucijo, suverenost, legitimiteta, legaliteta države, volivci, populacija in ljudstvo. V nekaterih teorijah je odnos med vrednotnim sistemom in institucijo obrnjen: institucija generira moralne sodbe, ki sestavljajo legitimiteto in legaliteto. Razlike med obema skupinama teorij so za ta prikaz irelevantne.

Naj ponovim: predsednik države mora biti tudi moralni vzor drugim državljanom.

Ker ni razumel zgoraj omenjenih konceptov in zvez med njimi, Borut Pahor ni odgovarjal kot predsednik republike, ampak kot privatnik Borut Pahor, ki se je po naključju znašel na stolčku predsednika republike. Njegova zasebna stališča sem tudi že navedel. Najbolj pomembno: ni potrebno, da se institucija predsednika države moralno utemeljuje. Ta izjava je v nasprotju z vsemi institucijami v vseh demokratskih državah. V tem primeru bi bila torej Slovenija idiosinkratska, kar pomeni, da je njena institucionalna struktura edinstvena v celoti vseh demokratskih držav.

In kaj poreče stranka?

Borut Pahor je še izjavil, da se lahko – tako kot papež Frančišek – odreče izrekanju moralnih sodb. To pomeni, da je svoje stališče kot človeka, ki se je odpovedal moralnemu arbitriranju, izenačil s stališčem najvišje moralne avtoritete RKC in enim najvišjih moralnih voditeljev tega sveta. Tu velja latinski izrek: quod licet lovi non licet bovi (kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno biku).

Podrobneje je mogoče odnos med vlogo in celovito osebnostjo dodatno obrazložiti. Vloge so konstitutivni del institucije, kajti institucija je integracija vseh vlog v njej. Vloge se realizirajo samo prek posameznikov, ki jih zasedajo. Brez njih so mesta na papirju.

Odnos med vlogo in posameznikom, ki jo zaseda, pa je asimetričen, kar pomeni, da vloga definira obnašanje posameznika v inštituciji, in ne obratno. Sodnik sodi po zakonu, učiteljica uči po učnem načrtu, balerina pleše z natančno določenimi gibi po navodilih koreografa. Kvalitete sodnika ne sodimo po tem, ali je zjutraj dobro zajtrkoval. Tudi učiteljica mora učiti in ne more odpreti brezplačne pralnice glave, za katero bi jo država plačevala. In tudi balerina urejeno pleše po navodilih koreografa. Nihče od teh ne more spremeniti pravil svoje vloge. Le naš predsednik države lahko pleše brez pravil.

Kandidaturo Boruta Pahorja za predsednika države je podprlo tudi vodstvo SD. Težko je razumeti obnašanje vodstva stranke, ki podpira njegovo kandidaturo. Je tudi ta stranka brez moralnih kriterijev? Ali vodstvo te stranke res sodi, da je osnovna naloga predsednika republike všečkanje, smehljanje, plezanje po ograjah na državniškem obisku? Se res strinjajo s tem, da sta temeljna kriterija delovanja predsednika republike politična moč in uspešnost? In ob vsem tem odpoved možnosti moralnega presojanja in prepuščanje najtežjih moralnih sodb branjevkam, taksistom, mesarjem, prostitutkam itn.? Se resnično strinjajo s tem, da se v izrekanju moralnih sodb tako opredeljeni predsednik republike lahko primerja s papežem Frančiškom?

Se strinjajo s tem, da je najbolj pomembna opora nekega predsednika države politična moč brez moralnih kriterijev, kar pomeni, da se država Slovenija izenačuje z državami Hitlerja, Mussolinija, Stalina, Pol Pota, Pinocheta in njim podobnih? Je za predsednika države dovolj, da se udeleži 843 dogodkov in 1000 sprejemov? Ali se vodstvo SD zaveda, da so bile vse te misli izrečene v eni sami minuti? In da vse izrečeno in celotno obnašanje zdajšnjega predsednika republike dokazuje, da nima pojma o tem, kaj pomeni institucija predsednika države? Ste se vprašali, koliko takih neobvladanih in nepremišljenih minutnih izpadov si lahko predstavnik neke države dovoli?

Kaže, da je vodstvu te stranke pomembnejši nekajmesečni boj za uveljavitev terana, kar zadeva interese 900 ljudi, in mu to pomeni več kot nekajurno preučevanje stališč do predsednika države, ki zadeva interese dveh milijonov ljudi. Kje so prioritetni kriteriji za odločitve takega vodstva stranke? Kakšni so kriteriji članov vodstva te stranke, ki čestitajo kandidatu za predsednika države in pri tem ugotavljajo, da ne morejo najti boljšega kandidata? Bi enake kriterije uporabili tudi za šoferja avtobusa, ki mu vsak dan zaupajo prevoz otrok v šolo? Odgovore prepuščam vodstvu stranke.

Po sedemdesetih letih staža v stranki, ki je bila predhodnica SD, bom na ta vprašanja zagotovo odgovoril drugače kot sedanje vodstvo SD.

***

Stane Saksida je filozof in eden od utemeljiteljev empirične sociologije v Sloveniji.