Portret tedna: Davor Bernardić

Bernardić je poslanec v saboru od leta 2008, zato mu politične razmere na domačem političnem parketu niso tuje.

Objavljeno
02. december 2016 19.52
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Pomagajte novemu predsedniku, ki je prvi med enakimi, in od njega je veliko odvisno, je le nekaj trenutkov po razglasitvi rezultatov volitev za novega predsednika hrvaških socialdemokratov (SDP) dejal prejšnji šef stranke Zoran Milanović. In stisnil roko Davorju Bernardiću.

Jutrišnja sobota bo za novega predsednika SDP (in za neuradnega vodjo opozicije v saboru) skoraj še bolj pomembna. Na strankarski konvenciji bodo namreč izbirali novo vodstveno ekipo. Bernardić je že napovedal krepitev dejavnosti, ki bodo omogočile vrnitev na oblast. Stranka je namreč na lanskih in letošnjih predčasnih volitvah vknjižila dva boleča poraza.

Analitiki menijo, da je pred SDP res velik izziv. Novega vodjo imajo, zdaj je potrebna le še dobra in posodobljena vsebina, s katero bo stranka pridobila nove volivce. »Z zgodbami o zaščiti obubožanih in zmanjševanju družbenih razlik ter zagovarjanjem Tita ne bo šlo naprej. Na politični sredini pa je že precejšnja gneča,« pravijo nekateri. Drugi se že pripravljajo, da del članstva SDP »ukradejo« in na levem delu hrvaškega političnega spektra oblikujejo nekaj novega, namere pa podkrepijo z izjavami, da prostor za kaj takega zagotovo je.

Novi predsednik hrvaških socialdemokratov – kakšnih 37 tisoč jih menda je – pravi, da si želi aktivirati vse članstvo, pa tudi, da ne bo dovolil novega ustvarjanja privilegiranih elit v lastnih vrstah. Že ničkolikokrat je tudi dejal, da spoštuje nasprotno mnenje, seveda če je podkrepljeno z argumenti in dobronamerno za stranko. Kot da je s temi besedami želel spomniti na za marsikoga neljube dogodke. Iz SDP so namreč v preteklosti izključili nekaj članov, ki se niso strinjali z nekdanjim šefom Zoranom Milanovićem. Precej strankarskega članstva ga ni maralo preveč, a so molčali. Bernardić ni. »Če bi le še kdo, razen mene, Milanoviću odkrito povedal, kakšne napake počne, kaj se v stranki dogaja, bi mi, SDP, zagotovo danes – namesto HDZ – vodili Hrvaško,« meni Bernardić.

Nekateri ugotavljajo, da gre za fanta, politika, ki je stopil v prevelike čevlje. Doslej namreč ni imel izkušenj na t. i. nacionalni ravni. Zanj je bilo edino mesto delovanja Zagreb. Bil je šef strankarskega mestnega odbora, najštevilčnejšega sicer, a vendarle zgolj mestnega.

Ko ga je članstvo nominiralo za tekmeca večnega zagrebškega župana Milana Bandića, je Zoran Milanović zahteval, naj mladi Bernardić odstopi od kandidature za prvega moža Zagreba. Pred tremi leti je Bernardić na lokalnih volitvah moral odstopiti od kandidature.

Namesto njega je državno vodstvo stranke za kandidata predlagalo takratnega ministra za zdravje in drugega človeka stranke Rajka Ostojića. Presenečenje je bilo popolno, razočaranje na obrazu Davorja Bernardića še večje, napetosti in razhajanja pa so se v stranki tudi zaradi te Milanovićeve odločitve začeli stopnjevati. Milanović je sicer Bernardića, ko je pojasnjeval, zakaj je podprl odločitev za umik njegove kandidature, ocenil kot avtsajderja. Izjava pokojnega prvega šefa hrvaške socialdemokracije Ivice Račana, ki je Bernardića ocenil kot »politično nadarjenega mulca«, bo tako ostala zgolj zapis v nekaj kronikah.

Ali zamera med Bernardićem in Milanovićem še tli? Zagotovo, čeprav to oba vešče skrivata. V tem bržkone preži tudi nevarnost. V stranki je namreč še veliko tistih, ki so z dušo in telesom podpirali zdaj že nekdanjega šefa SDP in ga poveličujejo še zdaj.

Jutri, ko bo članstvo na konvenciji izbiralo vodstvene organe, bodo vsi ti bržkone z nasmeškom ploskali Bernardiću, 36-letnemu fiziku, ki ima v malem prstu kvantno statistiko, vendar bodo kljub temu čakali na njegove napake. Eno od možnosti za močnejši napad bodo imeli že sredi prihodnjega leta, ko bodo lokalne volitve. Pronicljiva hrvaška profesorica političnih ved Mirjana Kasapović meni, da se je Bero, kot nekateri kličejo Bernardića, znašel pred zapleteno nalogo, saj se bo moral rešiti neprijetne (negativne) prtljage, tudi kadrovske, ki jo je za seboj pustil Milanović. »Morda je prav Bernardić najboljša rešitev v množici slabega, kar se je znašlo na političnem dvoru Zorana Milanovića,« ugiba Kasapovićeva.

Bernardićev življenjepis je bogat. Zgodaj je izgubil starše, živel pri babici in dedku, diplomiral na naravoslovno-matematični fakulteti in odšel v politiko. Začel je z lepljenjem plakatov, zdaj pa je s potrpežljivostjo prišel na vrh stranke, ki jo je vedno spoštoval. Socialdemokratska načela so mu bila, tako zatrjuje, vedno najbližja. Tisti, ki ga dobro poznajo, vedo povedati, da se nikoli ni udeleževal znamenitih zabav v zagrebškem lokalu, kjer je bil Milanović reden gost; ni ga bilo niti na kosilih v znanem lokalu, kamor je rad zahajal nekdanji šef stranke. Se pa marsikdo še spomni, kako so ga v začetku letošnjega leta okoli polnoči, ko se je vračal s srečanja mladih socialdemokratov, združenih v Forumu mladih socialdemokratov Zagreba, ustavili policisti in opravili preizkus z alkotestom. Rezultat je pokazal 0,94 promila. »To se mi je zgodilo prvič. Vem, to je neodgovorno od mene, naredil sem napako in zaradi tega se javno opravičujem,« se je pokesal Bernardić. In si prislužil eno redkih, če ne edino črno piko v svoji biografiji.

Bernardić je poslanec v saboru od leta 2008, zato mu politične razmere na domačem političnem parketu niso tuje. »Vse več znakov je, da med vladajočima partnerjema, HDZ in stranko Most neodvisnih list, zmanjkuje zaupanja. Zaradi tega mi je bliže scenarij, po katerem bi se SDP kaj kmalu utegnila vrniti na oblast, kot pa tisti, ki pravi, da bi HDZ utegnila ostati na oblasti dlje časa,« je te dni dejal takrat še kandidat za predsednika stranke, zdaj pa že predsednik SDP, druge najmočnejše politične stranke v državi. Če se bo res uresničil njemu najbližji (in pričakovani) scenarij, bi »nadarjeni mulec« postal hrvaški premier.

Do takrat ga čaka še precej obračunov, z vladajočo HDZ niti ne tako ostrih. Veliko več energije bo potreboval za soočanje s tistimi, ki ga obkrožajo iz privilegiranih elit iz lastnih vrst. Pri odkrivanju še nepopisanih strankarskih resnic mu znanje iz fizike morda utegne pomagati, še posebej pri prepoznavanju strankarske gravitacije, ki ga kaj lahko potisne v »rdečo luknjo«.