Portret tedna: Vesna Györkös Žnidar

Odvetnica, ministrica, zagovornica policije.
Objavljeno
26. junij 2015 21.40
Vesna Gyorkos Žnidar,ministrica za notranje zadeve,Ljubljana Slovenija 04.01.2015
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga

Predstojnik ministrstva za notranje zadeve je najpogostejša tarča parlamentarnih interpelacij. Od leta 1993, ko je opozicija prvič uporabila instrument interpelacije, so o domnevnih napakah ministra ali ministrice za notranje zadeve glasovali osemkrat.

Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve v vladi Mira Cerarja, je prva ministrica v tem mandatu, ki jo na pobudo opozicijske SDS čaka parlamentarno glasovanje o nezaupnici. Med slabimi tremi ducati do zdaj vloženih interpelacij sta bili uspešni le dve. En minister za notranje zadeve, Mirko Bandelj, je zaradi interpelacije moral zapustiti funkcijo. Dva šefa notranjega ministrstva, Katarina Kresal in Gregor Virant, sta bila interpelirana dvakrat. Oba sta glasovanje preživela.

Ali obstaja možnost, da bi glasovanje o interpelaciji odneslo Vesno Györkös Žnidar? Zdi se, da je ta možnost zgolj teoretična. SDS glasovanje o interpelaciji zahteva zaradi domnevne napake policije, ko je ta pri prehodu meje na letališču Brnik pridržala kosovskega politika Ramusha Haradinaja. Nekdanjega predsednika kosovske vlade pa je pridržala, ker je njegovo ime v eni od podatkovnih baz Interpola.

Ker policija ni pod neposrednim nadzorom notranje ministrice, bi težko govorili o njeni osebni odgovornosti, če bi se izkazalo, da je policija s pridržanjem visokega kosovskega politika dejansko storila napako. Nedvomno pa vprašanja, ki jih zastavlja opozicijska SDS, niso brez teže.

Kakšne Interpolove sezname prebira slovenska policija, če je Haradinaj zadnja leta brez težav križaril po evropskih prestolnicah in ga niso nikjer pridržali? Kako to, da je slovenska policija pridržala osebo, ki potuje z diplomatskim potnim listom? So Interpolovi seznami, ki jih berejo na Brniku, enaki seznamom, ki jih berejo na letališčih v Frankfurtu, Zürichu ali Bruslju? Ali slovenska policija te sezname bere bolj strogo od policistov na nemških letališčih? Je otoplitev odnosov med Ljubljano in Beogradom razlog, da slovenska policija drugače obravnava zahteve, ki so zaradi domnevnih vojnih zločinov na Kosovu nastali v Srbiji?

To je nekaj vprašanj, ki so se zastavljala, še preden je opozicija zahtevala razpravo o odgovornosti notranje ministrice. Ministrica za notranje zadeve dejavnost Interpola pozna. Ko se je novembra lani vrnila s sestanka generalne skupščine Interpola, je na roki nosila Interpolovo zapestnico z napisom Turn Back Crime.

Leta 1977 rojena pravnica pred letom dni na slovenskem političnem zemljevidu skorajda ni obstajala. Študij na mariborski pravni fakulteti je končala leta 2001 z diplomo pri profesorju gospodarskega prava Marijanu Kocbeku, študij pa je nadaljevala v Veliki Britaniji.

V relativno kratkem času je menjala znatno število služb. Sprva je delala na mariborskem višjem sodišču, nadaljevala v notarski pisarni, krajši čas je delala na uradu za preprečevanje pranja denarja, leta 2006 pa se je zaposlila v Banki Slovenije. Leta 2012 je postavila svojo odvetniško pisarno. V vmesnem času je leta 2005 na ugledni London School of Economics s pohvalo končala magistrski študij.

Po letu 2012, ko je začela delovati kot odvetnica, je anonimno uradniško kariero zamenjala za nekoliko bolj opazno javno delovanje. Ker je branila enega od mariborskih vstajnikov, ji je opozicija že ob nominaciji za ministrsko funkcijo očitala, da je kot odvetnica zastopala mariborske razgrajače in napadalce na policijo.

Pravniški poklic je za Vesno Györkös Žnidar del družinske tradicije. Mama sedanje notranje ministrice, Elizabeta Györkös, je bila višja državna tožilka in vodja mariborskega tožilstva. Pred dobrim desetletjem je bila tožilka deležna precejšnje pozornosti, saj je veljala za tisto osebo v organih odkrivanja in pregona, ki je z mrtve točke spravila preiskavo napada na novinarja Mira Petka.

Tudi zaradi agilnosti Elizabete Györkös je lahko njena tedanja šefinja, zdaj že pokojna Zdenka Cerar, sicer pa mati sedanjega ministrskega predsednika, z znatnim ponosom sporočila, da so osumljence za napad na Mira Petka aretirali. Res pa je, da se je tožilstvu obtožnica med samim sodnim postopkom sesula, sodišče pa je obtožence zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Mimogrede, eden glavnih preiskovalcev zadeve »Petek« je bil Marjan Fank. Vesna Györkös Žnidar ga je kmalu zatem, ko je prevzela vodenje resorja, postavila za vršilca dolžnosti, pozneje pa za generalnega direktorja policije.

Vesna Györkös Žnidar se je na seznamu možnih članov kabineta Mira Cerarja znašla precej nepričakovano. Na parlamentarnih volitvah ni kandidirala, v Stranki Mira Cerarja pa je bila dejavna ob pisanju poglavij koalicijske pogodbe o pravosodju in notranjih zadevah.

Ko je Cerar tik pred volitvami ustanavljal SMC, volilna zmaga pa se je zdela precej utopičen podvig, je veljalo, da bi, če se to vendarle zgodi, vodenje notranjega resorja lahko prevzel Bojan Dobovšek, profesor na fakulteti za varnostne vede. No, Dobovšek je kmalu po nepričakovani volilni zmagi stranki namenil nekaj kritičnih misli, za funkcijo v vladnem kabinetu pa se ni ogrel. Potem je Cerar funkcijo ponudil Vesni Györkös Žnidar.

Notranja ministrica ni med vidnejšimi člani vladnega kabineta. Njeni javni nastopi so redki. Je pa dvakrat vendarle povzdignila glas; v obeh primerih je šlo za očitke, naslovljene na policijo. Prvič, ko je policija opravljala preiskave, povezane z domnevno sporno kandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko, ko so policisti, sicer opremljeni z ustreznimi sodnimi nalogi, preiskovali parlamentarne in vladne pisarne, in ob zadevi Haradinaj. Obakrat je zagotovila, da je policija poslovala zakonito.

A prav zelo zgovorna ni bila. Obramba interpelacije bo zahtevala daljše pojasnilo.