Natanko načrtovane sekunde delavnika štirih najuspešnejših trenerjev

Zmagovalce in poražence loči marsikaj, glavni akterji pa ne blestijo zgolj na igrišču, marveč tudi ob njem.
Objavljeno
14. julij 2018 06.00
Posodobljeno
14. julij 2018 07.07
Zlatko Dalič: »Avtoriteto je mogoče zgraditi zgolj na zaupanju in znanju.« FOTO: AFP
Svetovno prvenstvo v nogometu prehaja v zadnje dejanje, toda zapuščina ruskega mundiala bo večna. Ne gre zgolj za gole in mojstrske poteze, za navijače in spektakle, za prvinski nogomet. Turnir, ki je tudi letos ustavil čas v vseh 211 članicah Svetovne nogometne zveze (Fifa), ponuja veliko več. Zmagovalce in poražence loči marsikaj, glavni akterji pa ne blestijo zgolj na igrišču, marveč tudi ob njem.

Najbolj razširjena športna panoga na svetu je dovolj konkurenčno okolje za verodostojne rezultate analiz. Kdor opozori nase v profesionalnem nogometu, gotovo ima dovolj znanja za uspeh na številnih drugih področjih. To zlasti velja za vodenje športnih klubov in ekip tako v pisarnah kot ob igrišču. Najuspešnejši športni funkcionarji velikokrat sprejmejo izzive v drugih gospodarskih panogah, prav tako najboljši vodstveni kadri v svetovnih korporacijah velikokrat iščejo rešitve in črpajo navdih v znanju odličnih nogometnih trenerjev. Slednji vodijo jato najmanj 20 zvezd, ki vsaka o sebi meni, da na nogometnem nebu žari najmočneje ...


Prva izbira Matjaž Kek


Najdražje zasebne poslovne šole v tujini redno vabijo na predavanja tudi uspešne nogometne trenerje, kot so José Mourinho, Arsè​ne Wenger, Alex Ferguson in Carlo Ancelotti. Tematika je še kako aktualna, na svetovnem prvenstvu v Rusiji je opozorilo nase več trenerskih imen. V redkih podjetjih delujejo bolj ciljno usmerjeno kot v reprezentanci, ki na mundialu načrtuje skok na vrh. V redkih podjetjih so odnosi med zaposlenimi bolj intenzivni kot v 23-članski jati, ki en mesec skupaj živi in vadi po 24 ur na dan. Določene rešitve tovrstnih izzivov, ki jih ponujajo štirje najuspešnejši selektorji na letošnjem mundialu, so univerzalne. Didier Deschamps, Zlatko Dalić, Roberto Martínez in Gareth Southgate so primerljivo stari selektorji moštev Francije, Hrvaške, Belgije in Anglije, ki so v Rusiji že pisali zgodovino.

Morda posebej izstopa hrvaški selektor Dalić (51), rojen v Livnu v hercegovskem delu BiH, ki je bil predviden kot začasna rešitev na hrvaški klopi, a je »ognjevite« pripeljal do zanje zgodovinskega finala mundiala. Edino lovoriko na stari celini je osvojil v Albaniji, nato pa sedem let uspešno deloval v arabskem svetu. Očitno se zmore prilagoditi na različne delovne razmere. Delo na hrvaški klopi je dobil šele po tem, ko je ta položaj lani jeseni zavrnil uspešen trener Rijeke Matjaž Kek. Kako si je zgradil avtoriteto pri svetovnih zvezdnikih panoge, ki zgolj v petih evropskih ligah na leto ustvari 17 milijard evrov prihodkov?


Brez zaupanja in znanja ne gre


»Avtoriteto je mogoče zgraditi zgolj na zaupanju in znanju. Če igralci opazijo, da jim lahko ponudim rešitev za neki izziv in jim to lahko pojasnim, jo bodo sprejeli. Davno so minili časi, ko so bili trenerji strogi, ko so vpili na igralce in umetno dvigovali prah. Danes imajo igralci odlične klubske pogodbe, kariero in položaje, v tebi morajo prepoznati prijatelja in osebo, ki lahko nekaj naredi zanje. To lahko narediš zgolj s poznavanjem področja, na katerem deluješ,« je zatrdil Dalić, ki dobro krmari med pritiski in visokimi pričakovanji hrvaške javnosti. Ta je zahtevala veliko, toda njena reprezentanca ni kotirala najvišje. »Pritisk je lahko dobrodošel, če ga znaš spremeniti v motiv,« je dodal Dalić.

Njegov francoski kolega Deschamps (49) nima nič lažjega dela. Svetovni (1998) in evropski prvak (2000) v majici Francije je v času igranja za Marseille in Juventus spoznal številne velikane trenerskega poklica, od katerih je črpal znanje in ga proučeval, še preden je sezul nogometne čevlje. Tudi zato so ga že tedaj soigralci večkrat izbrali za kapetana. »Liderstvo je nekaj naravnega, z njim se rodiš, zelo težko ga razviješ pozneje in se prisilno učiš določenih tehnik. Seveda lahko kot vodja napreduješ, toda običajno tvoje sposobnosti avtomatično zaznajo drugi. Tako je v nogometni ekipi in poslu,« je zatrdil Deschamps in dodal, da so pred vodjo delovne skupine danes drugačne zahteve kot pred 20 leti.


Prilagajanje je ključno za uspeh


»Ključna je sposobnost prilagoditi se razmeram. Gre za prilagoditev skupini, lokalnemu okolju, moči in slabostim v ekipi, za zavedanje, da obstajajo zunanji dejavniki, na katere ne moreš vplivati. Ko se tega zaveš, lahko izbereš pravo strategijo in jo izpelješ,« je prepričan Deschamps, ki bo v nedeljo lovil drugi naslov svetovnega prvaka za Francijo po letu 1998.

Francoz je izpostavil značilnosti prihajajočega vala, ki se jih mora zavedati vsak menedžer. »Danes želi vsak osemnajstletnik takoj osvojiti vse, saj se počuti močnega. Mladina je usvojila tehnologijo, nima zadržkov pred tem, da izrine s položaja nekoga, ki ima pri tridesetih ali štiridesetih letih bogatejše izkušnje. To je kompleksen izziv, kako jih prepričati, da so enakopravni v isti zgodbi.« Deschamps je v Rusiji ukalupil tudi 19-letnega Kyliana Mbappé​ja, za katerega so Parižani lani odšteli 180 milijonov evrov Monacu.

image
Didier Deschamps: »Danes želi vsak osemnajstletnik takoj osvojiti vse, saj se počuti močnega. Mladina je usvojila tehnologijo, nima zadržkov pred tem, da izrine s položaja nekoga, ki ima pri tridesetih ali štiridesetih letih bogatejše izkušnje.« FOTO: Reuters
 


Zmagovalna miselnost in krizni menedžment


Roberto Martínez (45), španski trener na klopi Belgije, velja za modrega selektorja, ki ve, kaj bi rad dosegel. »Gradil sem ekipo, ki je pripravljena kolikor je mogoče trpeti v zameno za zmago. To je edina pot do uspeha slehernega kolektiva. Raje zgradim šampionsko ekipo kot moštvo, ki bo morda odlično, toda brez zmagovalne miselnosti. Na turnirju, kot je svetovno prvenstvo, nimamo manevrskega prostora za napake, kakršnega imamo denimo v ligi, kjer igraš 38 kol. Zato je velikokrat ključna psihološka priprava fantov. Skrbno je treba načrtovati vsako sekundo delovnega dneva,« je ocenil Martínez, ki je nabiral izkušnje v angleških klubih Swansea, Wigan in Everton. Belgijo je pripeljal v polfinale prvič po letu 1986.

image
Roberto Martínez (45), španski trener na klopi Belgije, velja za modrega selektorja, ki ve, kaj bi rad dosegel. FOTO: Reuters


Tudi Gareth Southgate (47) velja za verodostojnega in spoštovanega vodjo. Vrsto let je uspešno igral v angleški ligi in majici z državnim grbom, ve, kaj roji po glavi njegovim adutom, zna jim prisluhniti, tolažil jih je tudi po porazu s Hrvaško. »Ključen je krizni menedžment. Način, kako se odzoveš po neuspehu, kaže tvojo moč in odločnost, da boš rešil težavo in ti bodo zaupali.
Od leta 1996, ko sem zgrešil enajstmetrovko v polfinalu eura, sem se naučil 'milijon' novih stvari. Vem, da te neuspeh ne more pokončati,« je zatrdil Southgate, ki zagovarja tudi potezo iz rednega dela tekmovanja mundiala, ko je domnevno prepustil zmago Belgiji in si izbral manj zahtevno pot do polfinala. »Ljudje v takšnih primerih veliko govorijo in vedo vse. Toda kot selektor moraš sprejemati odločitve, o katerih oceniš, da so prave za dosego končnega cilja,« je dodal.

image
Gareth Southgate: »Ključen je krizni menedžment. Način, kako se odzoveš po neuspehu, kaže tvojo moč in odločnost. FOTO: Reuters«


V rokah imajo tri milijarde


Mundial je ponudil veliko več od lepih golov in glasnih navijačev. Zrelo, preudarno in strokovno razmišljanje nogometnih trenerjev, ki so pripeljali svoje reprezentance med štiri najboljše na svetu, je gotovo sporočilno. Ne nazadnje Zlatko Dalić, Didier Deschamps, Roberto Martínez in Gareth Southgate uspešno vodijo kolektive, ki so na trgu vredni 365 milijonov evrov (Hrvaška), 1,1 milijarde evrov (Francija), 750 (Belgija) in 875 milijonov evrov (Anglija). Gre za dobre tri milijarde evrov. Gotovo bodo dostojni nasledniki Mourinha, Wengerja in Fergusona med občasnimi predavatelji na najboljših poslovnih šolah.