Kdo bo izpolnil svoje najlepše otroške sanje sredi Moskve?
Prihaja vrhunec mundiala 2018. Francija spočita, Hrvaška izžeta, toda visoko motivirana. Nogometaši bi igrali finale tudi z berglami in kisikovo masko.
Odpri galerijo
»Nismo prišli v Moskvo, da bi sodelovali v finalu svetovnega prvenstva. Želimo zmagati, krasi nas odlično družinsko vzdušje, igramo kot pravi kolektiv in tako moramo nadaljevati,« napoveduje Mario Mandžukić. FOTO: Reuters
Moskva – Člani nogometne družine, pozor: naslednja priložnost za ogled spektakla, kakršen se obeta jutri (17) v ruski metropoli, bo šele 12. julija 2020 v Londonu, ko bo na sporedu finale eura. Finale svetovnega prvenstva pa bo klasični vrhunec Fifine štiriletke 2014-2018 in evropski derbi med Francijo ter Hrvaško zagotovo nogometni spopad najvišje ravni, ki ga ne velja zamuditi.
Nedeljska tekma ob znamenitem ovinku reke Moskve bo zanesljivo končala evforijo v eni državi ter ustavila čas v drugi. Za derbi med Francijo in Hrvaško vlada tako velik interes, da bi Lužnike napolnili tudi leta 1963, ko so spravili na objekt dobrih 100.000 navijačev. Vstopnic bi zmanjkalo tudi v primeru, če bi se lahko nagnetli na štadion 200.000 ljudi, kot se je to primerilo leta 1950 na legendarni Maracani v Riu de Janeiru v zadnji tekmi mundiala med Brazilijo in Urugvajem.
Griezmann, Mbappe, Modrić in Mandžukić bodo tako krenili po zgodovinsko zmago pred očmi 78.000 gledalcev, kolikor jih sprejme udobni, akustični in super sodobni štadion na jugozahodu 13-milijonske metropole. Nič zato, obeta se spektakularno vzdušje, navzočih bo ogromno Hrvatov in Francozov, nagrada pa epska – naslov svetovnega prvaka v nogometu.
Bomo videli, komu bodo vlili več moči pevci Era Istrefi, Will Smith in Nicky Jam, ki bodo ogreli ozračje pred tekmo. To bi posebej prišlo prav našim južnim sosedom, ki preživljajo nečloveške napore in črpajo navdih za igro in boj za vsak meter igrišča zgolj v domovinskem ponosu. Francozi so namreč za skalpe Argentine, Urugvaja in Belgije potrebovali 270 minut igre, Hrvati za zmage nad Dansko, Rusijo in Anglijo kar 360 ... Dejansko so igrali tekmo več kot Francozi in imeli po zadnjem derbiju dan počitka manj! Ob tem so preživeli brez prakse tudi najzahtevnejšo skupino na mundialu ... Nemogoče se zdi, da se hrvaški maraton ne bi poznal v finalnem dvoboju proti atletsko grajeni in vrhunsko vodeni reprezentanci Francije.
»Trikolori« so morali do finala resda opraviti z močnejšimi tekmeci, predvsem Urugvaj gotovo sodi med najboljše ekipe na turnirju in je imel v tekmi s Francozi najmanj toliko smole s svojim vratarjem Muslero, kot je imela Francija sreče z Llorisom ... Finale je kljub temu predvsem – finale, karierna tekma in največji izziv v življenju slehernega nogometaša. Pozabljeni bodo najhujši krči, nogometaši bi igrali finale mundiala tudi s pomočjo bergel in kisikovih mask, če bi pomagalo.
»Nismo prišli v Moskvo, da bi sodelovali v finalu svetovnega prvenstva. Želimo zmagati, krasi nas odlično družinsko vzdušje, igramo kot pravi kolektiv in tako moramo nadaljevati. Vsi bomo ogrožali francoska vrata, ne le jaz. Kar smo naredili v zadnjih treh tekmah, je morda nemogoče. Tega ni sposoben vsak, pač pa le največje ekipe z najmočnejšim značajem. Zanesljivo bomo pripravljeni za nedeljo, verjemite,« je pred tekmo vseh tekem in zgodovinskim izzivom za štirimilijonsko državo zatrdil Mario Mandžukić, napadalec z navidez neprivlačnim slogom igre. V resnici je bil eden najkoristnejših članov Wolfsburga, Bayerna, Atletica, Juventusa in hrvaške reprezentance, ki ga njegovi trenerji ne bi zamenjali za deset Lionelov Messijev.
»Mandžo« ima prav, to je edini pristop, s katerim je možno izpolniti najvišje cilje, toda Hrvatom ne bo lahko. Ob 32-letniku iz Slavonskega Broda, ki je v zadnjem delu tekme z Anglijo opazno šepal, in povsem izžetem Luki Modriću naj bi bila vprašljiva za tekmo tudi Ivan Strinić in Ivan Perišić, toda v hrvaškem taboru to odločno zanikajo. Pri Francozih toži nad bolečinami Blaise Matuidi, toda Mandžukićev soigralec pri Juventusu naj bi stisnil zobe. »Odlično sem spal, kar je spodbudno ... Pokal je tako blizu, da ga čutim, kot bi ga držal z roko ... Sploh ne razmišljam o drugem, kot o tem, da nas čaka bitka, na katero moramo biti pripravljeni, če želimo uresničiti svoje najlepše otroške sanje,« je zatrdil Matuidi, ki je navdušen nad Rusijo: »To je moj četrti veliki turnir in še nikdar se nisem počutil tako toplo in prijetno. V Rusiji bi lahko ostal še naslednji mesec.«
Upajmo, da bodo nase najmočneje opozorili nadapalci in ne bo šlo za šahovski spopad najboljših zveznih igralcev na svetu – trojice Modrić-Rakitić-Brozović s trojico Pogba-Matuidi-Kante. Upajmo, da se bo prvenstvo končalo na enak način, kot se je začelo – s spektakularno tekmo na polnem štadionu Lužniki, ki je 14. junija videl pet golov. Francozom pripada vloga favorita po številnih merilih, kot so (ne)utrujenost nosilcev igre, dolžina klopi za rezerve in telesna moč nogometašev. Ali bodo Hrvati dokazali obratno, torej da lahko v finalu mundiala izgubi tudi trikrat dražja reprezentanca, bo znano najpozneje v nedeljo malo pred 20. uro.
Nedeljska tekma ob znamenitem ovinku reke Moskve bo zanesljivo končala evforijo v eni državi ter ustavila čas v drugi. Za derbi med Francijo in Hrvaško vlada tako velik interes, da bi Lužnike napolnili tudi leta 1963, ko so spravili na objekt dobrih 100.000 navijačev. Vstopnic bi zmanjkalo tudi v primeru, če bi se lahko nagnetli na štadion 200.000 ljudi, kot se je to primerilo leta 1950 na legendarni Maracani v Riu de Janeiru v zadnji tekmi mundiala med Brazilijo in Urugvajem.
Spektakel zagotovljen
Griezmann, Mbappe, Modrić in Mandžukić bodo tako krenili po zgodovinsko zmago pred očmi 78.000 gledalcev, kolikor jih sprejme udobni, akustični in super sodobni štadion na jugozahodu 13-milijonske metropole. Nič zato, obeta se spektakularno vzdušje, navzočih bo ogromno Hrvatov in Francozov, nagrada pa epska – naslov svetovnega prvaka v nogometu.
Morda bo odločila o zmagovalcu bitka v zvezni vrsti, kjer bi se lahko spopadla Luka Modrić (levo) in N'Golo Kante. FOTO: AFP
Bomo videli, komu bodo vlili več moči pevci Era Istrefi, Will Smith in Nicky Jam, ki bodo ogreli ozračje pred tekmo. To bi posebej prišlo prav našim južnim sosedom, ki preživljajo nečloveške napore in črpajo navdih za igro in boj za vsak meter igrišča zgolj v domovinskem ponosu. Francozi so namreč za skalpe Argentine, Urugvaja in Belgije potrebovali 270 minut igre, Hrvati za zmage nad Dansko, Rusijo in Anglijo kar 360 ... Dejansko so igrali tekmo več kot Francozi in imeli po zadnjem derbiju dan počitka manj! Ob tem so preživeli brez prakse tudi najzahtevnejšo skupino na mundialu ... Nemogoče se zdi, da se hrvaški maraton ne bi poznal v finalnem dvoboju proti atletsko grajeni in vrhunsko vodeni reprezentanci Francije.
Zgodovinski izziv za Hrvate
»Trikolori« so morali do finala resda opraviti z močnejšimi tekmeci, predvsem Urugvaj gotovo sodi med najboljše ekipe na turnirju in je imel v tekmi s Francozi najmanj toliko smole s svojim vratarjem Muslero, kot je imela Francija sreče z Llorisom ... Finale je kljub temu predvsem – finale, karierna tekma in največji izziv v življenju slehernega nogometaša. Pozabljeni bodo najhujši krči, nogometaši bi igrali finale mundiala tudi s pomočjo bergel in kisikovih mask, če bi pomagalo.
»Nismo prišli v Moskvo, da bi sodelovali v finalu svetovnega prvenstva. Želimo zmagati, krasi nas odlično družinsko vzdušje, igramo kot pravi kolektiv in tako moramo nadaljevati. Vsi bomo ogrožali francoska vrata, ne le jaz. Kar smo naredili v zadnjih treh tekmah, je morda nemogoče. Tega ni sposoben vsak, pač pa le največje ekipe z najmočnejšim značajem. Zanesljivo bomo pripravljeni za nedeljo, verjemite,« je pred tekmo vseh tekem in zgodovinskim izzivom za štirimilijonsko državo zatrdil Mario Mandžukić, napadalec z navidez neprivlačnim slogom igre. V resnici je bil eden najkoristnejših članov Wolfsburga, Bayerna, Atletica, Juventusa in hrvaške reprezentance, ki ga njegovi trenerji ne bi zamenjali za deset Lionelov Messijev.
Naj ne gre za šahovski dvoboj
»Mandžo« ima prav, to je edini pristop, s katerim je možno izpolniti najvišje cilje, toda Hrvatom ne bo lahko. Ob 32-letniku iz Slavonskega Broda, ki je v zadnjem delu tekme z Anglijo opazno šepal, in povsem izžetem Luki Modriću naj bi bila vprašljiva za tekmo tudi Ivan Strinić in Ivan Perišić, toda v hrvaškem taboru to odločno zanikajo. Pri Francozih toži nad bolečinami Blaise Matuidi, toda Mandžukićev soigralec pri Juventusu naj bi stisnil zobe. »Odlično sem spal, kar je spodbudno ... Pokal je tako blizu, da ga čutim, kot bi ga držal z roko ... Sploh ne razmišljam o drugem, kot o tem, da nas čaka bitka, na katero moramo biti pripravljeni, če želimo uresničiti svoje najlepše otroške sanje,« je zatrdil Matuidi, ki je navdušen nad Rusijo: »To je moj četrti veliki turnir in še nikdar se nisem počutil tako toplo in prijetno. V Rusiji bi lahko ostal še naslednji mesec.«
Antoine Griezmann (levo) in Blaise Matuidi sta se takole poslovila od predstavnika za odnose z javnostjo in mu obljubila, da bosta njegov odhod obeležila z zmago. FOTO: AFP
Upajmo, da bodo nase najmočneje opozorili nadapalci in ne bo šlo za šahovski spopad najboljših zveznih igralcev na svetu – trojice Modrić-Rakitić-Brozović s trojico Pogba-Matuidi-Kante. Upajmo, da se bo prvenstvo končalo na enak način, kot se je začelo – s spektakularno tekmo na polnem štadionu Lužniki, ki je 14. junija videl pet golov. Francozom pripada vloga favorita po številnih merilih, kot so (ne)utrujenost nosilcev igre, dolžina klopi za rezerve in telesna moč nogometašev. Ali bodo Hrvati dokazali obratno, torej da lahko v finalu mundiala izgubi tudi trikrat dražja reprezentanca, bo znano najpozneje v nedeljo malo pred 20. uro.
