Tiskane izdaje
Že ko je bil Casey Stoner sredi zime po štirih letih tekmovalnega premora med testiranjem za novo sezono kos domala vsem asom v moto gp, je bilo očitno, da Ducati naglo lovi Hondo in Yamaho in da njegovi načrti za vrnitev lovorike niso le prazne želje. Stoner se seveda ni vrnil v »ring«, a je dobro dvignil prah okoli italijanskega proizvajalca, ki se lahko le spletu naključij zahvali, da njegov prvi dirkač Andrea Dovizioso (še) ne ogroža Marca Marqueza v SP.
Dovizioso je zagotovo največji nesrečnik uvodnega meseca nove sezone motociklističnega SP, v katerem je bil trikrat na poti do drugega mesta, a ga osvojil le enkrat, medtem ko sta ga na zadnjih dveh dirkah iz boja predčasno izločila sotekmovalec Andrea Iannone in nato še Daniel Pedrosa. Napaka Iannoneja na VN Argentine je imela usodnejše posledice, saj je po predrznem manevru ob prehitevanju tik pred ciljem s proge odnesel oba in Ducati oškodoval za dve mesti na zmagovalnem odru. Veliko lažje so se v ekipi sprijaznili z napako Pedrose na VN Amerik, kjer mu je spodneslo prednjo gumo in je motor po padcu v zavoju prek piste zdrsel naravnost v Doviziosa. Izkušeni Italijan, ki v karieri še nikoli ni sedel na tako kakovostnem motorju, se je odzval presenetljivo zrelo, brez vika in krika, na kar so navijače v zadnjem desetletju navadili prav vsi asi v kraljevski kategoriji, ki so z neposrednimi telesnimi in besednimi ali posrednimi medijskimi obračuni dvigali prah že pred letom 2000, po njem pa še toliko bolj (Rossi – Biaggi, Rossi – Gibernau, Rossi – Marquez, Rossi – Lorenzo).
»Za zdaj se še ne sprašujem, zakaj je to doletelo prav mene, četudi sta dva takšna zapleta v treh dirkah uničujoča statistika. Ampak šlo je le za naključji. V Jerezu se želim zato odmakniti od vseh,« v smehu pojasni svojo taktiko za konec tedna, ko se elita vendarle seli na staro celino. Priznava, da je lažje pogoltnil cmok po napaki Pedrose, ki se mu je prišel kar dvakrat opravičit, najprej že na progi, nato še v garaži. »Bilo je jasno, kaj se je zgodilo, poleg tega govorimo o dveh povsem različnih dirkačih, z različnima pristopoma in miselnostjo. Škoda je bila na koncu enaka, a Andrea pri manevru niti ni vedel, ali mu bo uspelo zvoziti zavoj, Pedrosa pa je le naredil napako,« pojasnjuje Dovizioso, ki je po prvem odstopu precej dvoumno pospremil zaplet na progi in pustil veliko prostora za različna tolmačenja njegovega odnosa z Iannonejem, s katerim si delita isto garažo že od leta 2013, ko sta se k italijanskemu proizvajalcu preselila v najbolj kritičnem obdobju. Kot naslednika Valentina Rossija, ki je z Ducatijem doživel pravi fiasko in se v dveh sezonah le trikrat pripeljal do zmagovalnega odra, potem pa obupal in se vrnil k Yamahi.
Zdaj naj bi od tam bežal Jorge Lorenzo, ki ga pri Ducatiju vidijo kot idealen izbor za vse boljši motor, kot zadnji delček v mozaiku, ki bi jim povrnil mesto na vrhu svetovnega prvenstva. V primeru Špančevega prihoda bi seveda moral eden od obeh zdajšnjih dirkačev spakirati kovčke, zato bi bila lahko ta sezona odločilna tudi glede notranje selekcije, a Dovizioso je, kot kaže, glede prihodnosti miren. »Težko rečem, ali je Lorenzo prava izbira, saj je Ducatijev motor zelo poseben. Osnova je ostala enaka, a je motor vseeno precej drugačen, kot je bil pred leti, boljši v mnogih stvareh. Zame je to osebno zadoščenje. V ekipo sem prišel, ko nihče ni hotel sprejeti izziva, zdaj je težko najti nekoga, ki si ga ne bi želel. Če bi moral zdaj oditi, bi bil to zame nedokončan projekt,« ne skriva, da se pri Ducatiju vidi tudi v letih 2017 in 2018, prepričan, da bodo delodajalci pri končni odločitvi upoštevali tudi njegov prispevek pri razvoju motorja. Tudi zato je pred časom zavrnil ponudbo Suzukija, ki se prav tako dviga in dosega vse boljše rezultate.
»Pri Ducatiju dobro vedo, kaj se je dogajalo zadnja štiri leta, razpolagajo s podatki o dirkačih, razvoju motorja, pristopu, profesionalizmu. Če bodo izbrali mene, da ostanem v ekipi, bo to zato, ker bodo ocenili, da razmišljamo podobno in delamo za skupen projekt. A če se bodo nagnili v drugo smer, bom to mirno sprejel in se podal za drugim izzivom. V zadnjih letih sem precej trpel, a je bilo vredno, saj smo prišli do točke, ko smo povsem konkurenčni vsem, celo bolj kot v času, ko je za Ducati še dirkal Stoner,« je prepričan 30-letnik iz Forlimpopolija, ki je edino lovoriko v 16-letni karieri vknjižil daljnega leta 2004 v razredu do 125 ccm, v treh kategorijah pa je doslej zbral deset posamičnih zmag. »Četudi sem enkrat odstopil, enkrat pa se mi je uspelo vrniti na stezo in končati kot 13., še vedno mislim, da je prvenstvo odprto in se lahko v skupnem seštevku vrnem v igro. Če si dovolj hiter in ne delaš napak, si lahko tudi miren. In jaz sem, na zunanje dejavnike pa ne morem vplivati,« je odločen Italijan, ki napoveduje, da bo po vseh spremembah pravil v tej sezoni motor lahko povsem razumel šele junija ali julija, ko bo za dirkači tretjina sezone.
