Marčičev zahtevnejši izziv: Dakar brez podpore

Ljubljana – Svojčas so bile oči slovenskih športnih navdušencev na slovitem januarskem vztrajnostnem reliju Dakar uprte v »Puščavskega lisjaka« Mirana Stanovnika. Ker ga ni več med udeleženci, pa je štafetno palico iz njegovih rok prevzel motorist Simon Marčič, ki se bo z zahtevnim izzivom spopadel že tretjič zapored in bo vnovič edini Slovenec na štartu.

»Cilj sem videl, zdaj želim korak naprej – pripeljati višje in do boljšega rezultata. Vrhunskih dosežkov še ne morem pričakovati, saj imam še premalo izkušenj, jih je pa vseeno več kot lani, ko še nisem niti natanko vedel, kaj je Dakar in da odločilne etape pridejo šele v drugem delu,« je pričakovanja strnil 34-letni Mariborčan Marčič, ki je lani po zdrsu v prepad razvpito dirko zapečatil predčasno in z zlomljeno roko. Letos pa je kljub izpahu ključnice in zlomu palca stisnil zobe in ciljno črto prečkal na 79. mestu, medtem ko je med motoristi Avstraliji prvo zmago v zgodovini zagotovil Toby Price. Dvanajstič v karieri in šestič med avtomobilisti si je konkurenco pokoril tudi legendarni Francoz Stephane Peterhansel.

Prihodnja, 39. izvedba Dakarja, se bo začela drugi dan novega koledarskega leta v Paragvaju, nato pa bodo morali dirkači opraviti dvanajst etap v Argentini in Boliviji, edini prost dan bo 8. januarja, cilj pa šest dni pozneje v Buenos Airesu. Med udeleženci bo tudi serijski šampion v reliju Sebastien Loeb.

Motor, KTM, bo takšen kot lani. »Nekoliko prikrajšan sem, saj imam staro različico motorja na uplinjač, novi imajo elektronski vbrizg in s tem višjo končno hitrost, obenem so lažji in ožji. Moj celoten 'konjiček' stane toliko kot prednji amortizer tovarniškega motorja. Za novega bi moral odšteti 30 tisočakov, jaz grem na Dakar še s starim, ki mi ga je pred leti uredil Miran Stanovnik. Že za prihodnjo izvedbo pa upam, da bom zbral dovolj denarja za nakup novega,« glede finančnega vidika nastopa ni slepomišil Marčič. Osnovnih stroškov za eno udeležbo na Dakarju je do 35.000 evrov.

Tekmoval bo v razredu maraton – v njem bo še kakih 15 drugih pogumnežev – brez pomoči spremljevalne zasedbe, bo torej »deček za vse«, tudi motor bo popravljal sam. »Brez podpore je izziv še malenkost bolj zahteven, saj moram po dvanajsturni vožnji še kaki dve uri – ali ob padcu še dlje – popravljati motor. Na prejšnjem Dakarju je bil osip tretjinski. Pri izbiri tekmovalnega razreda so bile odločilne finance, najem podporne ekipe namreč stane do 20.000 evrov, kolikor pač nisem mogel zbrati,« je priznal avanturistični Mariborčan, svojčas tudi deskar in gorski kolesar v spustu.