Ana Velenšek tokrat res ni mogla ostati tiho
Slovenski judoistih se po desetih letih s svetovnega prvenstva vračajo brez kolajne, trener Marjan Fabjan okrcal tudi sodnike.
Odpri galerijo
Ana Velenšek (v modrem kimonu) je nastope na svetovnem prvenstvu v Tokiu sklenila v osmini finala. Po hudem boju je v podaljšku na zlato točko izgubila z Japonko Akiro Sone, ki se je pozneje ovenčala z naslovom svetovne prvakinje. FOTO: Reuters
Ljubljana – Z ekipnimi boji in velikim zmagoslavjem Japoncev se je v Tokiu, včeraj brez slovenske udeležbe, izteklo 33. svetovno prvenstvo v judu, na katerem sta od naših borcev kot zadnja na blazine arene Nippon Budokan v soboto stopila težkokategornika Ana Velenšek (nad 78 kg) in Vito Dragič (nad 100 kg). Z devetima mestoma sta si – če drugega ne – izbojevala.
Judoistka kluba Z'dežele Sankaku si ga je izbojevala z zmago nad Izraelko Raz Hershko (10:0) in porazom z Japonko Akiro Sone (0:10), član Impola pa je premagal Rachida Sidibeja iz Burkina Fasa (10:0) in izgubil z Brazilcem Davidom Mouro (0:10).
Varovanke celjskega trenerja Marjana Fabjana načeloma ne komentirajo sojenja, po tokratnem obračunu osmine finala pa Velenškova, svetovna podprvakinja iz Astane '15 in leto pozneje v kategoriji do 78 kg še bronasta na OI v Riu de Janeiru, ni mogla ostati tiho.
Prepričana je, da je drugo kazen, ki je v veliki meri vplivala na potek in razplet dvoboja proti domači reprezentantki, prejela neupravičeno. Po njej se je morala namreč Velenškova odpreti in začeti (še) bolj napadati, kar je tekmica s pridom izkoristila ter v podaljšku na enega od Aninih poskusov uspešno odgovorila z nasprotnim napadom in dosegla zlato točko za zmago z iponom. Z njo so se v trenutku kot milni mehurček razblinili vsi njeni upi, da bi se v Tokiu veselila svoje prve kolajne na velikem tekmovanju v kategoriji nad 78 kg, v katero je prestopila po olimpijskem podvigu.
Njena jeza je bila toliko večja, ker je sodnik na drugi strani Akiri Sone prezrl oziroma dovolil, da je našo judoistko, ki se je sicer počutila zelo močno in je verjela, da lahko po dveh porazih v medsebojnih dvobojih letos prvič premaga 19-letno Japonko, večkrat udarila v obraz. Kakor koli že; domača borka je v brezkompromisnem slogu tudi nadaljevala in si na veliko veselje domačih navijačev na koncu priborila naslov svetovne prvakinje.
V moški (kraljevski) kategoriji je japonsko zmagoslavje preprečil Čeh Lukaš Krpalek, ki je v velikem finalu v podaljšku strl odpor domačega aduta Hisajošija Harasave. Za Dragiča, ki je po dobrih dveh minutah izločil Afričana Sidibeja, je bil z zlato točko usoden David Moura, svetovni podprvak iz Budimpešte '17.
Kot je priznal 26-letni Bistričan, je imel manjše težave s kondicijo, zaradi česar so mu začele odpovedovati roke, posledično je popustila tudi zbranost. To je bil eden od razlogov, da si je Vito v podaljšku privoščil napako, ki ga je stala napredovanja v četrtfinale. A je z devetim mestom osvojil dragocene točke v kvalifikacijah za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, še bolj vesel pa je bil potrditve, da se je lahko po dolgem času spet bolj ali manj enakovredno boril tudi s takšnim borcem, kot je Moura.
V japonski prestolnici se je tako končal izjemen niz slovenskih judoistov, ki so po desetih letih (po Rotterdamu 2009) prvič ostali brez žlahtne kovine na svetovnem prvenstvu. Marjan Fabjan je priznal, da je pričakoval eno odličje, ki sta mu bili sicer Tina Trstenjak (do 63 kg) in Klara Apotekar (do 78 kg) zelo blizu.
»Na koncu nam je zmanjkalo malo vzdržljivosti in taktične priprave. Očitno smo za kolajno tokrat storili malce premalo,« je črto pod tekmovanje v Tokiu potegnil strokovni direktor pri Judo zvezi Slovenije in okrcal sodnike zaradi neenakega kriterija. V več primerih je bilo namreč že od daleč videti, da so favorizirali domače judoiste.
Judoistka kluba Z'dežele Sankaku si ga je izbojevala z zmago nad Izraelko Raz Hershko (10:0) in porazom z Japonko Akiro Sone (0:10), član Impola pa je premagal Rachida Sidibeja iz Burkina Fasa (10:0) in izgubil z Brazilcem Davidom Mouro (0:10).
Varovanke celjskega trenerja Marjana Fabjana načeloma ne komentirajo sojenja, po tokratnem obračunu osmine finala pa Velenškova, svetovna podprvakinja iz Astane '15 in leto pozneje v kategoriji do 78 kg še bronasta na OI v Riu de Janeiru, ni mogla ostati tiho.
Prepričana je, da je drugo kazen, ki je v veliki meri vplivala na potek in razplet dvoboja proti domači reprezentantki, prejela neupravičeno. Po njej se je morala namreč Velenškova odpreti in začeti (še) bolj napadati, kar je tekmica s pridom izkoristila ter v podaljšku na enega od Aninih poskusov uspešno odgovorila z nasprotnim napadom in dosegla zlato točko za zmago z iponom. Z njo so se v trenutku kot milni mehurček razblinili vsi njeni upi, da bi se v Tokiu veselila svoje prve kolajne na velikem tekmovanju v kategoriji nad 78 kg, v katero je prestopila po olimpijskem podvigu.
Njena jeza je bila toliko večja, ker je sodnik na drugi strani Akiri Sone prezrl oziroma dovolil, da je našo judoistko, ki se je sicer počutila zelo močno in je verjela, da lahko po dveh porazih v medsebojnih dvobojih letos prvič premaga 19-letno Japonko, večkrat udarila v obraz. Kakor koli že; domača borka je v brezkompromisnem slogu tudi nadaljevala in si na veliko veselje domačih navijačev na koncu priborila naslov svetovne prvakinje.
Fabjan pričakoval eno kolajno
V moški (kraljevski) kategoriji je japonsko zmagoslavje preprečil Čeh Lukaš Krpalek, ki je v velikem finalu v podaljšku strl odpor domačega aduta Hisajošija Harasave. Za Dragiča, ki je po dobrih dveh minutah izločil Afričana Sidibeja, je bil z zlato točko usoden David Moura, svetovni podprvak iz Budimpešte '17.
Kot je priznal 26-letni Bistričan, je imel manjše težave s kondicijo, zaradi česar so mu začele odpovedovati roke, posledično je popustila tudi zbranost. To je bil eden od razlogov, da si je Vito v podaljšku privoščil napako, ki ga je stala napredovanja v četrtfinale. A je z devetim mestom osvojil dragocene točke v kvalifikacijah za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, še bolj vesel pa je bil potrditve, da se je lahko po dolgem času spet bolj ali manj enakovredno boril tudi s takšnim borcem, kot je Moura.
V japonski prestolnici se je tako končal izjemen niz slovenskih judoistov, ki so po desetih letih (po Rotterdamu 2009) prvič ostali brez žlahtne kovine na svetovnem prvenstvu. Marjan Fabjan je priznal, da je pričakoval eno odličje, ki sta mu bili sicer Tina Trstenjak (do 63 kg) in Klara Apotekar (do 78 kg) zelo blizu.
»Na koncu nam je zmanjkalo malo vzdržljivosti in taktične priprave. Očitno smo za kolajno tokrat storili malce premalo,« je črto pod tekmovanje v Tokiu potegnil strokovni direktor pri Judo zvezi Slovenije in okrcal sodnike zaradi neenakega kriterija. V več primerih je bilo namreč že od daleč videti, da so favorizirali domače judoiste.
