Balvani postajajo prvo slovensko orožje
Slovenski športni plezalci so svetovna velesila že v dveh disciplinah, kar je dober obet pred OI 2020 v Tokiu.
Odpri galerijo
Jernej Kruder je z globusom dokazal, da se je bilo vredno s skale preseliti tudi na umetno steno. FOTO: Luka Fonda/PZS
Ljubljana – Še pred dvema, tremi sezonami se je zdelo nepredstavljivo, da bi slovenski športni plezalci konstantno zmagovali na balvanskih tekmah svetovnega pokala. Še bolj nepredstavljivo je bilo, da bi kdo od njih osvojil mali globus. Sploh nepredstavljivo pa, da bi bila Slovenija na balvanih celo uspešnejša kot v težavnosti. A letos se utegne zgoditi ravno to.
Sedem tekem, štiri zmage in deset uvrstitev na stopničke za slovenski tabor, nič čudnega torej, da je skupni zmagovalec v moški konkurenci Jernej Kruder letos doseženo evforično komentiral: »Dokazali smo, da je Slovenija vodilna plezalna velesila sveta.« V balvanskem pokalu narodov je zasedla drugo mesto, zgolj za Japonsko, ki pa v težavnosti nima tako izrazitih adutov, zato sodijo izbranke in izbranci selektorja Gorazda Hrena na septembrskem SP med najožje favorite za odličja, tudi najžlahtnejšega leska.
Kruder je z osvojenim globusom dokazal, da se je bilo vredno s skale, ki je še vedno njegova »dnevna soba«, preseliti tudi na umetne stene. Že vrsto sezon je bil zraven, letos pa je z zmago že na uvodni preizkušnji v Meiringenu dobil dodatni odmerek spodbude, ki mu je prejšnja leta manjkal. Nato je vse steklo, kot si je želel. Čeprav je balvanska konkurenca izenačena – sedem tekem je dalo sedem zmagovalcev –, bo tudi v Innsbrucku letel na zmagovalnem valu: »Glede na potek prejšnjih sezon si na začetku letošnje nisem upal sanjati o skupni zmagi. Želel sem si jo, tega ne skrivam, nisem pa verjel, da se mi lahko izide. A že prva tekma v Švici je obrnila krivuljo, ujel sem tok in sezona je stekla kot še nikoli. Sprostil sem se in vsaka naslednja tekma je bila lažja, v še večji užitek in veselje, brez psihičnih pritiskov.«
Pri tem ni pozabil na odlično vzdušje, ki že pregovorno krasi slovensko reprezentanco: »Zelo sem vesel za celotno ekipo, saj smo letos zares močni.« In ko je steklo njemu, je takoj tudi Gregorju Vezoniku, ki prej sploh še ni bil v finalu, v tej sezoni pa je dvema 3. mestoma v Münchnu dodal še krstno zmago, ki jo je, tudi pred množico glasnih navijačev iz domovine, doživel zelo čustveno, premagale so ga solze sreče.
»Na mladinskih tekmah in minula leta ni kazalo, da bom lahko kdaj zmagal v svetovnem pokalu. Zdaj sem vsem, predvsem sebi, dokazal, da lahko. Trdo delo je poplačano, vse je prišlo za mano, otroške sanje so se uresničile. Trikrat v enem dnevu slišati Zdravljico je nepredstavljivo,« je ganjen pripovedoval 23-letni Korošec.
Da bi se utegnila s septembrskega SP vrniti z dvema zlatima odličjema, pa je nakazala najstnica z drugih plezalnih osončij Janja Garnbret, ki se je v Nemčiji poigrala s konkurenco in osmešila tudi postavljavce smeri. Na treh letošnjih balvanskih tekmah, na katerih je nastopila, ni bila slabša kot druga: »Naslednji uresničljiv cilj je zmagati v balvanskem svetovnem pokalu. Letos sem bila skupno četrta z le tremi tekmami. Odlično sem pripravljena, še vedno pa mislim, da moram balvanom posvetiti več treninga.«
Sedem tekem, štiri zmage in deset uvrstitev na stopničke za slovenski tabor, nič čudnega torej, da je skupni zmagovalec v moški konkurenci Jernej Kruder letos doseženo evforično komentiral: »Dokazali smo, da je Slovenija vodilna plezalna velesila sveta.« V balvanskem pokalu narodov je zasedla drugo mesto, zgolj za Japonsko, ki pa v težavnosti nima tako izrazitih adutov, zato sodijo izbranke in izbranci selektorja Gorazda Hrena na septembrskem SP med najožje favorite za odličja, tudi najžlahtnejšega leska.
Kruder je z osvojenim globusom dokazal, da se je bilo vredno s skale, ki je še vedno njegova »dnevna soba«, preseliti tudi na umetne stene. Že vrsto sezon je bil zraven, letos pa je z zmago že na uvodni preizkušnji v Meiringenu dobil dodatni odmerek spodbude, ki mu je prejšnja leta manjkal. Nato je vse steklo, kot si je želel. Čeprav je balvanska konkurenca izenačena – sedem tekem je dalo sedem zmagovalcev –, bo tudi v Innsbrucku letel na zmagovalnem valu: »Glede na potek prejšnjih sezon si na začetku letošnje nisem upal sanjati o skupni zmagi. Želel sem si jo, tega ne skrivam, nisem pa verjel, da se mi lahko izide. A že prva tekma v Švici je obrnila krivuljo, ujel sem tok in sezona je stekla kot še nikoli. Sprostil sem se in vsaka naslednja tekma je bila lažja, v še večji užitek in veselje, brez psihičnih pritiskov.«
Dokazal vsem, predvsem sebi
Pri tem ni pozabil na odlično vzdušje, ki že pregovorno krasi slovensko reprezentanco: »Zelo sem vesel za celotno ekipo, saj smo letos zares močni.« In ko je steklo njemu, je takoj tudi Gregorju Vezoniku, ki prej sploh še ni bil v finalu, v tej sezoni pa je dvema 3. mestoma v Münchnu dodal še krstno zmago, ki jo je, tudi pred množico glasnih navijačev iz domovine, doživel zelo čustveno, premagale so ga solze sreče.
»Na mladinskih tekmah in minula leta ni kazalo, da bom lahko kdaj zmagal v svetovnem pokalu. Zdaj sem vsem, predvsem sebi, dokazal, da lahko. Trdo delo je poplačano, vse je prišlo za mano, otroške sanje so se uresničile. Trikrat v enem dnevu slišati Zdravljico je nepredstavljivo,« je ganjen pripovedoval 23-letni Korošec.
Da bi se utegnila s septembrskega SP vrniti z dvema zlatima odličjema, pa je nakazala najstnica z drugih plezalnih osončij Janja Garnbret, ki se je v Nemčiji poigrala s konkurenco in osmešila tudi postavljavce smeri. Na treh letošnjih balvanskih tekmah, na katerih je nastopila, ni bila slabša kot druga: »Naslednji uresničljiv cilj je zmagati v balvanskem svetovnem pokalu. Letos sem bila skupno četrta z le tremi tekmami. Odlično sem pripravljena, še vedno pa mislim, da moram balvanom posvetiti več treninga.«
