Bo v Kranju Zdravljica prvič donela dvakrat?

Športni plezalec Domen Škofic je v minulih štirih izvedbah gorenjskega težavnostnega spektakla vselej končal v peterici.

Objavljeno
29. september 2018 07.11
Posodobljeno
29. september 2018 07.11
Domen Škofic v Kranju niza vrhunske dosežke, povsem na vrhu pa še ni bil. FOTO: Luka Fonda/PZS
Kranj – Težavnostna tekma svetovnega pokala v športnem plezanju v kranjski dvorani Zlato polje je tradicionalno ena najbolje obiskanih in izvedenih v sezoni. Tudi letos kljub spremembi termina – ta konec tedna namesto standardnega začetka novembra – ne bo nič drugače. Za smetano na torti pa lahko poskrbijo domači aduti. Bosta prvič doslej obe zmagi slovenski?


Le en Slovenec


Slovenke so si doslej v Kranju že osemkrat pokorile konkurenco, prvič leta 2001 Martina Čufar, vmes dvakrat Maja Vidmar in štirikrat Mina Markovič ter zadnjič lani Janja Garnbret, moški le enkrat. Leta 2008 je led prebil Klemen Bečan, nato mu do danes ni sledil noben rojak več. Zadnja leta svetovni vrh kroji Domen Škofic, ki je v zadnjih štirih izvedbah gorenjskega spektakla vselej končal v najboljši peterici, enkrat tudi na stopničkah, ko je predlani premoč priznal zgolj presenetljivemu Nemcu Sebastianu Halenkeju. Rezultatskih pričakovanj, kot običajno, niti letos nima. »Moja edina ambicija je vedno prikazati najboljše plezanje in uživati v steni, rezultat je zgolj in samo pika na i. Kadar vrhunsko plezam, sem običajno tudi z dosežkom zadovoljen,« poudarja Škofic, ki je bil letos v svetovnem pokalu že dvakrat tretji, s čimer je dokončno spral slab spomin na lansko tekmovalno leto, ko se mu ni izšlo prav nič in bi ga najraje izbrisal iz spomina.

image
Tudi Domnova srčna izbranka Janja Garnbret je seveda v Kranju resna kandidatka za najvišja mesta. FOTO: Marko Feist


Na SP se je veliko naučil


»Letos sem v Briançonu res dobro odplezal in bil tretji, zato sem bil izjemno zadovoljen. Tudi v Arcu sem zasedel tretje mesto, pa nisem dobro opravil svojega dela in nisem bil vesel,« o tem, zakaj rezultatski vidik pri njem domala ne šteje, razloži 24-letni Radovljičan, ki je na nedavnem SP na Tirolskem zasedel peto mesto. »Innsbruck je preteklost, zdaj sem osredotočen zgolj na Kranj. Vsaka tekma je zgodba zase. Na Tirolskem mi je samozaupanje popustilo le v zadnjem trenutku, ko sem dovolil, da so se mi v glavo prikradla visoka pričakovanja. Na SP sem se veliko naučil in upam, da bom znal to udejanjiti doma v Kranju. Tudi Janjo (Garnbret), ki je domala nepremagljiva, sleherna zmaga nekaj nauči. Če se ne učiš, začneš nazadovati,« je prepričan srčni izbranec najuspešnejše slovenske plezalke ta hip. Oba druži tudi dejstvo, da sta zdaj vlečna konja slovenskega športnega plezanja, ki uspešno peljeta voz za seboj. »Upam, da se bo tudi pri moških začelo dogajati, da ne bom več edini Slovenec v finalih. Odkar je Urban Primožič končal športno pot, je kar malo dolgčas,« se namuzne Domen in namigne na Luko Potočarja, ki pri rosnih 16 letih vse bolj samozavestno koraka za njim.


Bolj turist kot tekmovalec


Kranjska preizkušnja (današnji spored: moške (ob 8. uri) in ženske kvalifikacije (13), polfinale (20), začetek jutrišnjega finala ob 18. uri) je prejšnja leta praviloma zaokrožala tekmovalno leto in delila težavnostne globuse, letos so jo prestavili na zgodnejši termin. »Sprememba za nas tekmovalce ne spremeni ničesar, je pa – priznam – nekoliko čuden občutek. Ponavadi je bila domača tekma še bolj posebna, ker je zaokrožila sezono, zdaj ji je delček čara odvzet. Še vedno pa bodo na tribunah številni domači navijači, resda pa sem se v Innsbrucku naučil, da moraš računati zgolj nase in ne na vzdušje v dvorani,« priznava Škofic, ki pa se v isti sapi veseli tudi oktobrskih zadnjih dveh dejanj sezone v kitajskih Wujiangu in Xiamenu. »Kitajske tekme so precej specifične, na njih se običajno bolj počutim turist kot pa tekmovalec. Po eni strani se obeh letošnjih zelo veselim, ker se na Kitajskem odlično počutim. Po drugi pa sta tamkajšnji prizorišči povsem drugačni od ostalih v svetovnem pokalu, tekmi pa manj kakovostni, tako organizacijsko kot navijaško, saj tam gledalci ne znajo ustvariti takšnega vzdušja kot drugod, vidi se, da jim ta panoga ni ravno domača,« je končal Domen Škofic, ta čas četrti v težavnostnem svetovnem pokalu.