»Danes si življenja brez športa ne predstavljam« (video)

»Zdaj si ne predstavljam življenja brez športa. Pred upokojitvijo nisem bila športnica. Ampak odkar športam, ne bi mogla biti brez tega. Ne bi šlo.« Škofjeločanka Tina Ušeničnik je tek in kolesarjenje odkrila šele nekaj let pred upokojitvijo. Pred tem so njen vsakdan zapolnjevali služba in druge obveznosti, danes pa si življenja brez gibanja skoraj ne predstavlja.

Priložnost za takšen začetek ponuja tudi Evropski teden športa, ki bo med 23. in 30. septembrom po Sloveniji združil številne športne dejavnosti in prireditve. Ideja je preprosta: nekaj preizkusiti, ugotoviti, kaj nam ustreza, in dejavnost morda ohraniti tudi po koncu tedna.

---

Zakaj je včasih najtežji prav prvi korak? Kaj nam lahko da šport, kako začeti in zakaj je pomembneje od velikega cilja najti dejavnost, pri kateri bomo vztrajali.

Od izposojenega kolesa do svetovnega prvenstva

Tino je v šport pripeljal njen pokojni partner, dr. Matija Horvat, triatlonec in ironmanovec. Najprej sta prišla tek in hoja v hribe, kmalu zatem še kolo. Na prvo kolesarsko tekmo se je odpravila z izposojenim kolesom. Bila je druga, zato je kmalu sledil nakup lastnega, kolesarjenje pa je sčasoma postalo njena glavna športna dejavnost.

Posebej se spominja svetovnega prvenstva v Trentinu, kjer je bila v svoji kategoriji šesta. Partner ji je takrat dejal: »Tina, ti si zmožna več.« Naslednje leto je umrl, Tina pa je leto pozneje odšla na svetovno prvenstvo na Dansko in tam postala svetovna prvakinja v svoji kategoriji. »Tega stavka ne morem pozabiti,« pravi danes.

Ko je še hodila v službo, je bilo treba čas za trening poiskati med drugimi obveznostmi. Lažje je bilo, ker sta bila s partnerjem aktivna skupaj in sta svoje dneve usklajevala tako, da sta vanje vključila tek, hojo ali kolesarjenje. Pozneje so prišli intenzivnejši treningi in tekmovanja, danes pa pravi, da ne trenira več, ampak se predvsem rekreira. Enkrat ali dvakrat na teden sede na kolo, teče, hodi, zavije na bližnji hrib ali se odpravi na hitro hojo. Rezultatov ne lovi več, pomembno ji je, da ostaja aktivna.

Šport ni rezerviran samo za vrhunske športnike

Nejc Rebec, direktor Zavoda za šport Škofja Loka, je imel precej drugačno športno pot. Smučal je že v mladosti, igral rokomet in pozneje študiral na Fakulteti za šport. Toda ko govori z ljudmi, ki se že dolgo niso gibali, šport zanj ne pomeni nujno treninga, tekmovanja ali zahtevnega programa. »Tudi hoja, blag tek ali mestno kolesarjenje je del športa,« poudarja.

Pri začetku svetuje preprosto pravilo: od lažjega k težjemu. Nekdo, ki dolgo ni bil aktiven, lahko začne s hojo, lahkotnim tekom ali kolesarjenjem, nato pa obremenitev postopoma povečuje. Nekateri pri tem potrebujejo trenerja ali vaditelja, ki jih usmerja in spodbuja, drugi si intenzivnost lažje prilagajajo sami. Kondicija se gradi postopoma.

Pomaga tudi, če dejavnosti ni treba iskati daleč od doma. Zavod za šport Škofja Loka skupaj s Športno zvezo Škofja Loka izvaja rekreativne programe za različne generacije, med drugim plavanje in rekreacijo v Športni dvorani Poden, pa tudi druge enodnevne in celoletne programe. V Škofji Loki sodelujejo tudi pri projektu Zmigaj se do vadbe.

Kdo, ki že več let ni stopil v telovadnico, lahko tudi ob široki ponudbi obstane pred vprašanjem, kam sploh iti. Kdo ne ve, kaj bi mu ustrezalo, drugega skrbi, da bo v skupini najslabši, tretjemu je že sam prihod na prvo vadbo neprijeten. Na Zavodu za šport Škofja Loka jim zato predstavijo možnosti, jih povežejo z društvi in vadbami ter pomagajo poiskati dejavnost, ki bi jim lahko ustrezala.

Teden, ko lahko preizkusimo veliko aktivnosti

Priložnost za takšen prvi obisk ponuja tudi Evropski teden športa. »Včasih potrebujemo dodaten motiv ali neko zunanjo motivacijo, da se dejansko začnemo redno ukvarjati z neko telesno dejavnostjo,« pravi Martin Tuš, vodja oddelka za šport za vse in šport na lokalni ravni pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Med 23. in 30. septembrom bodo po Sloveniji potekali različni dogodki, dnevi odprtih vrat in predstavitve vadb. Obiskovalci bodo lahko spoznali športne objekte in različne dejavnosti ter se nekaterih vadb tudi brezplačno udeležili. Če jim bo izbrana dejavnost ustrezala, se ji bodo lahko pridružili tudi pozneje.

Pobuda Bodi aktiven sicer poteka vse leto, Evropski teden športa pa je dodatna priložnost za tiste, ki bi radi nekaj preizkusili, se po daljšem premoru vrnili h gibanju ali zamenjali dejavnost.

Telesno nedejavnim odraslim je posebej namenjen projekt Zmigaj se do vadbe, v okviru katerega po Sloveniji že drugo sezono potekajo brezplačne vadbe za starejše od 18 let. V prvi sezoni so izvedli 130 programov, vključilo se je 1882 ljudi, skupaj pa so opravili približno 7800 ur vadbe. Ponudba je segala od različnih športov in rekreativnih oblik borilnih veščin do funkcionalnih vadb, pilatesa in joge. Ker so programi brezplačni in razpršeni po različnih krajih, želijo udeležencem olajšati predvsem prihod na prvo vadbo.

»Tina, a greva?«

Tina Ušeničnik dobro ve, koliko pri športni aktivnosti pomeni družba. V letih kolesarjenja in teka se je okoli nje oblikovala široka skupina ljudi, s katerimi trenira, gre na izlet ali preprosto preživi nekaj časa zunaj. »Če ne bi imela druščine, velikokrat ne bi šla ven,« pove. »Druščina te dvigne.«

Tudi njej se po vseh teh letih zgodi, da kak dan nima prave volje. Takrat je lahko dovolj en telefonski klic. Kolegica ali prijatelj vpraša: »Tina, a greva?« in odločitev je nenadoma precej lažja. »Potem greš, in ko greš od doma, zapreš vrata, si prav prerojen, ko se vrneš domov.«

Podobno lahko pomaga organizirana vadba. Če se v skupini dobro počutimo, poznamo ljudi in vemo, da nas nekdo pričakuje, je lažje vztrajati.

Tina ta občutek pozna tudi po sami vadbi. Ko se po kolesarjenju, teku ali hoji vrne domov, je utrujena, vendar temu pravi »pozitivna utrujenost«. Ob njej pridejo nova energija, sproščenost in občutek, da je zase naredila nekaj dobrega.

Kaj sledi po 30. septembru? Še več športa

Evropski teden športa lahko ponudi razlog za prvi obisk, dolgoročno pa šteje predvsem rednost. Kot svetuje Martin Tuš, naj nam dejavnost ustreza po vsebini, lokaciji in terminu. Če jo lahko brez večjih zapletov vključimo v svoj vsakdan in se je veselimo, bomo lažje vztrajali.

Danes so za Tino pri športu najdragocenejši čas zunaj, družba, prijeten občutek po rekreaciji in ljudje, zaradi katerih gre tudi takrat, ko se ji ne ljubi.

Za začetek je včasih dovolj že to, da najdemo nekaj, zaradi česar bomo želeli iti še enkrat.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.