Slovenija – Portugalska 3:1

Deni Kožul – Joao Geraldo 3:1 (12, 5, -8, 4)

Darko Jorgić – Thiago Apolonia 3:1 (12, 8, -7, 7)

Bojan Tokić – Joao Monteiro 2:3 (-7, 8, -10, 10, -7)

Darko Jorgić – Joao Geraldo 3:1 (8, -8, 15, 9)

Smo najboljša ekipa

Darko Jorgić: »Najprej želim povedati, da sem zelo ponosen na celotno ekipo. Čeprav Peter Hribar in Brin Vovk Petrovski na tem prvenstvu še nista igrala, imata prav tako velik delež zaslug za naše zmage. Mislim, da smo, kar se vzdušja tiče, najboljša ekipa na tem prvenstvu. Deni je odlično odprl dvoboj in odigral to, kar smo vsi pričakovali. Zase lahko rečem, da sem v prvem nizu proti Apoloniu preveč opazoval njegovo poškodovano koleno, vendar se z njim ni soočil z nobenimi težavami. Na koncu je odločal dvoboj s starim znancem Geraldom, ki bi lahko šel tudi v njegovo korist. V ključnih trenutkih sem ostal miren, odigral tisto, kar je bilo najbolj potrebno, čakal svojo priložnost in jo izkoristil. Komaj čakam polfinale.«

Dihali smo na škrge

Bojan Tokić: »Res je, da sem izgubil z Monteirom, vendar je bila to zelo dobra tekma z obeh strani. Portugalci si zaslužijo spoštovanje, vsaka točka, ki smo jo danes osvojili, pa je bila priborjena. Dihali smo na škrge, a smo se na koncu izvlekli. Darku in Deniju sem pred tekmo rekel, naj vrneta tisto, kar sem jima dal pred osmimi leti, in to sta storila z obrestmi.«

Vraževerje se je izplačalo

Deni Kožul: »Mislim, da je izgledalo, kot da sem se varčeval za tekmo s Portugalci, ki je bila najbolj pomembna. Od včeraj do danes sem, ker sem zelo vraževeren, spremenil vse – od včerajšnje večerje do današnjega zajtrka. Zjutraj sem šel s Petrom na sprehod, tako da je bila glava ves čas zbrana. Odločilen je bil prvi niz, ko sem ubranil Geraldove zaključne žogice, nato sem se razigral in je bilo vse lažje. Občutki so odlični, že Bojan bi z malce sreče lahko končal dvoboj, toda na koncu je spet naš neuničljivi Darko, ki je samo enkrat več pokazal, zakaj je med deset najboljših na svetu.«

Fantje že vedo

Andreja Ojsteršek Urh: »Spet sem izgubila žreb, tako kot vedno doslej in očitno je bila to pot do zmage. To me spremlja že nekaj let, fantje pa že vedo – če Andreja ne dobi žreba, bomo zmagali. To je bila prava igra živcev. Dejstvo je, da bi lahko zmagali tudi s 3:0, lahko pa bi ostali praznih rok. Bojan je bil do zadnjega v igri za zmago, žal se mu ni izšlo, zato pa sta Deni in Darko opravila svoje. Naša največja moč je, da dihamo kot ekipa.«