»Dokazala sem, da znam kljub slabši pripravljenosti vrhunsko odplezati«

Uspeh brez primere na štartu težavnostne sezone svetovnega pokala: vsi trije slovenski finalisti vsaj drugi. 

Objavljeno
09. julij 2017 09.35
J. P.
J. P.

Villars - Slovenska reprezentanca v športnem plezanju podira mejnike. Potem ko je odlično nastopala že v balvanskem delu sezone svetovnega pokala, je tudi v težavnostnega vstopila sanjsko in šampionsko. Na uvodni preizkušnji v švicarskem Villarsu so se vsi trije finalisti zavihteli na vsaj drugo mesto, kar je dosežek brez primere. Janja Garnbret je zmagala, njen srčni izbranec Domen Škofic in evropska podprvakinja Mina Markovič pa sta zasedla drugi mesti. Vrhunski štart lahko trojica potrdi že prihodnji konec tedna v Franciji.

»Čeprav v eni smeri nisem pokazala vsega, sem bila zadovoljna s kvalifikacijami. V polfinalu se mi je primerila manjša napakica, saj sem se uštela glede pravega zaporedja 'grifov' in posledično padla. Pred finalom sem si rekla, da se moram sprostiti in odplezati tako, kot znam, in posrečilo se mi je. Dokazala sem, da lahko kljub nekoliko slabši pripravljenosti tekmujem zelo dobro. Upam, da bom tudi v Chamonixu nastopila podobno sproščeno in bom v steni uživala,« je po uvodni zmagi za STA strnila vtise komaj 18-letna Korošica.

Tik pod vrhom je omagala evropska podprvakinja Markovičeva, ki pa je z drugim mestom lepo dopolnila Janjin podvig. »Sezona se je začela neverjetno dobro. V polfinalu sem si še prvoščila nekoliko preveč napak, v finalu pa sem sestavila še boljše plezanje in prišla do zadnjega giba, pri katerem pa mi je manjkalo kanček odločnosti. V smeri sem uživala in se tudi zabavala. Trojne slovenske stopničke so odlična popotnica za Chamonix, gremo s polno paro naprej,« je poudarila v Sežani živeča Ptujčanka.

Za uspeh v moški konkurenci pa je z drugim mestom, zaostal je zgolj za evropskim prvakom, Francozom Romainom Desgrangesom, poskrbel Domen Škofic, ki je tako na najlepši možen način pozabil na žalost in jezo po evropskem prvenstvu v Italiji: »Po Campitellu sem bil res razočaran, glava mi je malo begala, tokrat pa se mi je vendarle sestavilo, kot se mora, čeprav s finalnim plezanjem še nisem bil povsem zadovoljen. Šel sem tekoče, zdelo se mi je zelo lahko in ko sem padel, sem imel občutek, da bodo do tistega oprimka prišli vsi, vendar naposled ni bilo tako. Kljub napaki sem še vedno dosegel zelo dober rezultat.«