Dolenjska z dvorano vrgla rokavico Ljubljani
Dvorana v Češči vasi velika pridobitev, a kolesarska steza še ni končana, atletski treningi za zdaj mogoči le zvečer.
Odpri galerijo
V Češči vasi se vrstijo zimska prvenstva v različnih kategorijah, prvič pri nas tudi v tekih, daljših od 60 metrov. FOTO: Matej Družnik/Delo
Pred dobrim tednom dni člansko državno prvenstvo, še pred tem DP za mlajše mladince in U16, minuli konec tedna za starejše mladince in v soboto še za veterane. Vadbeni center v Češči vasi s prvo pokrito krožno atletsko stezo pri nas je v zadnjem mesecu dni zares zaživel, dokončno bo v kratkem, ko se bodo atletom v dvorani pridružili tudi kolesarji na velodromu, še nekaj časa pa bo trajalo, da bo dvorana povsem dokončana.
Medtem ko se gradnja pokrite atletske dvorane v Ljubljani odlaša in odlaša, so na obrobju Novega mesta, v Češči vasi, obnovili dotrajani velodrom in ga pokrili (naložba je stala 3,5 milijona €), uradno so ga odprli novembra, atleti pa so ga začeli uporabljati sredi januarja. Kolesarji na to še čakajo, saj steza še ni končana, potem ko so zapleti nastali, ker je bila nosilna konstrukcija v precej slabšem stanju, kot so pričakovali, in jo je bilo treba zamenjati v celoti. Ker so se dela tako zavlekla, to vpliva tudi na atletske treninge, saj ti niso možni v času, ko so v dvorani delavci, na voljo je tako šele od 18.15 do 22. ure. A že brez celodnevne uporabe je dvorana s krožno stezo velika pridobitev za slovensko atletiko, prvič so tako naši tekmovalci celotno klasično zimsko DP opravili doma.
»Ponosen in vesel sem, da imamo končno DP v Sloveniji, in ne več v Avstriji, še bolj sem vesel, da je to v Novem mestu. Zanimanje za treninge je veliko, resda dvorana še ni odprta ves dan, ko bo, pa bo treba najti sinergijo med atleti in kolesarji,« pravi Andrej Jeriček, tehnični vodja za športne objekte v Novem mestu, ter dodaja, da bodo dela končana jutri, do konca leta bo dvorana dobila še garderobe in sanitarije, nekoč naj bi sledila še nadgradnja centra z bazenom in tudi nastanitvenimi objekti.
Nova dvorana je vsekakor največja pridobitev za tekače na razdaljah, daljših od 60 m, saj ima štiristezno 200-metrsko progo.
ekoč bi takšno kot tekač potreboval Matija Šestak, zdaj trener. »Dvorano smo pričakovali zelo dolgo, zelo smo je bili veseli, je pa še nekaj grenkega priokusa, ker ni končana in so treningi za zdaj mogoči le zvečer. Pogrešam tudi kakšno namestitev, a verjetno je v načrtu. Je pa za razvoj slovenske atletike to gotovo eden največjih izvedenih projektov. Pri daljših šprintih in tekih na srednje proge bi se to moralo v prihodnjih letih poznati na rezultatih in kakovosti, upam, da v lokalnem okolju tudi na množičnosti,« pravi Šestak, ki si takšno dvorano želi tudi v Ljubljani.
»Upam, da kmalu takšna zraste tudi v Ljubljani. O tem se govori vseskozi, pričakoval sem jo že lani in če bi poslušali volilne nagovore Zorana Jankovića, bi morala že stati. Če jo bomo dobili v naslednjih dveh letih, bo to super,« dodaja Šestak, čigar žena Marija, zdaj strokovna sodelavka AZS, prav tako upa, da bo Ljubljana imela dvorano s krožno stezo do leta 2022 ter da bi potem Slovenija postala resna kandidatka za večja dvoranska tekmovanja. »Me pa zelo veseli, da lahko poslej priredimo močan miting in da imamo doma pravo DP, hkrati mi je tudi žal, da ni bilo takšne dvorane, ko sem tekmovala še sama,« je dejala Šestakova. Ni pa prepozno za ta čas našega najboljšega atleta Luko Janežiča, četudi njegov trener Rok Predanič pravi, da je.
»Dvorana vsekakor je pridobitev, a za nas pet let prepozno. Če bi jo imeli, bi bili verjetno rezultati še boljši, poleg tega pa bi ostalo še precej denarja za druge stvari, kot so priprave v tujini,« pravi Predanič, ki je z Janežičem in Anito Horvat tudi letos priprave opravil v tujini, nazadnje na Tenerifih. Za takšno raven dvorana, ki je na voljo samo zvečer, ne pride v poštev, ta čas pa njegova varovanca veliko ne trenirata, saj imata precej tekem. Za prihodnjo sezono pa je pri Janežiču tako ali tako vprašanje, ali ne bo izpustil zimskega dela, potem ko se je že nekajkrat spogledoval s to idejo.
Medtem ko se gradnja pokrite atletske dvorane v Ljubljani odlaša in odlaša, so na obrobju Novega mesta, v Češči vasi, obnovili dotrajani velodrom in ga pokrili (naložba je stala 3,5 milijona €), uradno so ga odprli novembra, atleti pa so ga začeli uporabljati sredi januarja. Kolesarji na to še čakajo, saj steza še ni končana, potem ko so zapleti nastali, ker je bila nosilna konstrukcija v precej slabšem stanju, kot so pričakovali, in jo je bilo treba zamenjati v celoti. Ker so se dela tako zavlekla, to vpliva tudi na atletske treninge, saj ti niso možni v času, ko so v dvorani delavci, na voljo je tako šele od 18.15 do 22. ure. A že brez celodnevne uporabe je dvorana s krožno stezo velika pridobitev za slovensko atletiko, prvič so tako naši tekmovalci celotno klasično zimsko DP opravili doma.
»Ponosen in vesel sem, da imamo končno DP v Sloveniji, in ne več v Avstriji, še bolj sem vesel, da je to v Novem mestu. Zanimanje za treninge je veliko, resda dvorana še ni odprta ves dan, ko bo, pa bo treba najti sinergijo med atleti in kolesarji,« pravi Andrej Jeriček, tehnični vodja za športne objekte v Novem mestu, ter dodaja, da bodo dela končana jutri, do konca leta bo dvorana dobila še garderobe in sanitarije, nekoč naj bi sledila še nadgradnja centra z bazenom in tudi nastanitvenimi objekti.
Nova dvorana je vsekakor največja pridobitev za tekače na razdaljah, daljših od 60 m, saj ima štiristezno 200-metrsko progo.
ekoč bi takšno kot tekač potreboval Matija Šestak, zdaj trener. »Dvorano smo pričakovali zelo dolgo, zelo smo je bili veseli, je pa še nekaj grenkega priokusa, ker ni končana in so treningi za zdaj mogoči le zvečer. Pogrešam tudi kakšno namestitev, a verjetno je v načrtu. Je pa za razvoj slovenske atletike to gotovo eden največjih izvedenih projektov. Pri daljših šprintih in tekih na srednje proge bi se to moralo v prihodnjih letih poznati na rezultatih in kakovosti, upam, da v lokalnem okolju tudi na množičnosti,« pravi Šestak, ki si takšno dvorano želi tudi v Ljubljani.
Kdaj v Ljubljani?
»Upam, da kmalu takšna zraste tudi v Ljubljani. O tem se govori vseskozi, pričakoval sem jo že lani in če bi poslušali volilne nagovore Zorana Jankovića, bi morala že stati. Če jo bomo dobili v naslednjih dveh letih, bo to super,« dodaja Šestak, čigar žena Marija, zdaj strokovna sodelavka AZS, prav tako upa, da bo Ljubljana imela dvorano s krožno stezo do leta 2022 ter da bi potem Slovenija postala resna kandidatka za večja dvoranska tekmovanja. »Me pa zelo veseli, da lahko poslej priredimo močan miting in da imamo doma pravo DP, hkrati mi je tudi žal, da ni bilo takšne dvorane, ko sem tekmovala še sama,« je dejala Šestakova. Ni pa prepozno za ta čas našega najboljšega atleta Luko Janežiča, četudi njegov trener Rok Predanič pravi, da je.
»Dvorana vsekakor je pridobitev, a za nas pet let prepozno. Če bi jo imeli, bi bili verjetno rezultati še boljši, poleg tega pa bi ostalo še precej denarja za druge stvari, kot so priprave v tujini,« pravi Predanič, ki je z Janežičem in Anito Horvat tudi letos priprave opravil v tujini, nazadnje na Tenerifih. Za takšno raven dvorana, ki je na voljo samo zvečer, ne pride v poštev, ta čas pa njegova varovanca veliko ne trenirata, saj imata precej tekem. Za prihodnjo sezono pa je pri Janežiču tako ali tako vprašanje, ali ne bo izpustil zimskega dela, potem ko se je že nekajkrat spogledoval s to idejo.
