Domov bi Dugonjića pogosteje privabile višinske priprave

Radovljica – Še malce manj kot dva meseca ločita plavalce od najodmevnejše tekme v sezoni, 32. evropskega prvenstva. Vnovič bo udarni adut slovenske izbrane vrste Damir Dugonjić, ki po koncu turneje Mare Nostrum (Monte Carlo, Canet, Barcelona) nadaljuje poletne priprave na Gorenjskem.

Damir, trener Matija Medvešek je že nestrpno čakal vaš prihod po nekaj mesecih v ZDA, kakšni so ti prvi dnevi treninga v domovini, vam je hudo, da tokrat ni višinskih priprav?

Slehernih višinskih priprav se veselim, a verjamem, da lahko kakovosten trening opravim tudi zdaj v Radovljici ter nato na domačih Ravnah in tudi na Reki. Na Slovenskem si bom zdaj uredil tudi zeleno karto za bivanje v ZDA, saj nimam več niti študentskega niti turističnega vizuma. Okrog višinskih priprav pa tokrat ni šlo vse po načrtu, saj se je zaradi treninga francoskih reprezentanc v Font Romeuu zapletlo z zmogljivostmi, za odhod na Sierro Nevado v Španijo pa je zaradi višine prek 2000 m prepozno. Ni nujno, da bi mi to pomagalo pred odhodom v Berlin.

Kakšna je potemtakem vadba te dni v Radovljici?

Šprinterski trening se prepleta z običajnim. Sledijo si lažji in težji dnevi. Takoj po prihodu s turneje Mare Nostrum ni bilo preprosto, boril sem se tudi s krči, očitno je šlo za utrujenost po številnih nastopih. Pozneje je bilo že drugače. Pri lažjih treningih gre za štiri kilometre plavanja, večinoma v prostem in hrbtnem slogu, srčni utrip ne preseže meje 160. Pri zahtevnejšem programu pa je najprej na vrsti delo v trimskem kabinetu, nato približno polčetrti kilometer plavanja, od tega dva kilometra v šprintu. Pravzaprav takrat pridem na trening kot na tekmo.

Kako bi ocenili vaše tekmovalne nastope na turneji Mare Nostrum, kjer ste sicer nihali v dosežkih?

Takšno nihanje zame v tem pripravljalnem obdobju ni nepričakovano, turneja je bila izjemno koristna. V Monte Carlu je bilo največ štartov, ker imajo tam sistem na izpadanje. Štirikrat sem bil na 50 m prsno brez težav hitrejši od 28 sekund, zato sem res lahko zadovoljen. Na naslednji postaji v Canetu ni šlo vse po željah, a vmes sem tudi opravljal vaje za moč, preizkušal nove kopalke, proučeval posnetke svojega plavanja. Predvsem moram izboljšati zadnjih 25 metrov tekme, ta del še ni na moji ravni lanskega svetovnega prvenstva. V Barceloni je za konec udarila tudi utrujenost. To je bilo opazno tudi pri drugih, le Anglež Adam Peaty je ta čas na vrhu pripravljenosti, sodeč po videnem bo favorit mojih dveh disciplin na avgustovskem EP.

Čeprav je do omenjene tekme leta v Berlinu, ki bo od 18. do 24. avgusta, še dovolj časa, že razmišljate kaj o ciljih?

Po dveh 4. mestih na lanskem SP je seveda povsem razumljivo, da bom napadel kolajno. Ob Angležu bo moj tradicionalni tekmec spet Italijan Fabio Scozzoli, močan bo zagotovo tudi Madžar Daniel Gyurta. Dolgoročni cilj ostaja olimpijski finale v Riu, zdaj si želim plavati vsaj na lanski ravni, prihodnje leto na svetovnem prvenstvu pa hitreje. Predvsem moram dobro opraviti z uvodnimi tremi zavesljaji tik po skoku v bazen.

Trener Medvešek nam je pred vašo vrnitvijo iz ZDA dejal, da je pogrešal pri vas več tekmovalnih preizkušenj med sezono. Kako je bilo pravzaprav s tem?

Drži, ne bi bilo slabo, ko bi imel več tekem. Res pa je, da je onstran Atlantika precej tekem v jardih, ki se jih ne udeležujem. Dobro bi bilo tekmovati pogosteje med decembrom in aprilom, januarja sem sicer v naši ameriški skupini plavalcev na pripravah v Coloradu.

Seveda dobro poznate željo tako vašega trenerja kot tudi Mirana Kosa, predsednika zveze in obenem vašega matičnega kluba Fužinarja z Raven, da bi bili pogosteje v Sloveniji – je to uresničljivo?

Rad bi, da bi imeli pogosteje skupne priprave kot doslej – predvsem na višini. Upam, da bo to po denarni plati uresničljivo, z veseljem bi se tako udeležil takšnih priprav petkrat na leto. Amerike pa ne bom povsem zapustil. Tudi tam dobro treniram, ženo pa čaka nadaljevanje študija medicine, zato se v Evropo še ne bova preselila.

Kaj pa prihajajoče priprave na Reki, kako gre to kvarnersko okolje primerjati s tem v Sloveniji?

Ob morju se vedno imenitno počutim, povrhu tam nimam težav s cvetnim prahom. Ta me večkrat muči v Radovljici ali na Ravnah, a trening ob pravočasnem ukrepu s pršilom ni ogrožen.