Dve zastavi za popolno slavje

St. Wendel – Kdo bi si mislil, da lahko lanska zmaga Tanje Žakelj na EP leto dni za tem dobi še toliko bolj blesteče nadaljevanje. Ubranitev naslova je bila v St. Wendlu toliko slajša, ker je bila nepričakovana. In ker je Zdravljico lahko zapela v duetu: z Blažo Klemenčič na drugem mestu. To je bil trenutek za zgodovino.

Medtem ko je bila Žakljeva na lanskem EP v Bernu najbolj vroča favoritinja, je bila druga zaporedna zlata kolajna na prvenstvu stare celine večje presenečenje. Resda je na prejšnji tekmi v Albstadtu že nakazala staro vrhunsko formo, toda v St. Wendlu ji ni ustrezala zelo klasična progo za kros, na kateri je pogrešala več tehničnih elementov. Resda v odsotnosti dveh najbolj vročih dirkačic te sezone – Jolanda Neff in Pauline Ferrand Prevot sta nastopili še med mlajšimi članicami – je skupaj s Klemenčičevo povsem zasenčila tekmice. Slovenki sta bili ves čas v ospredju: Tanja je napadla v 2. krogu, Blaža je v osredju vozila v 3. in 4. ter vlekla tudi mlajšo od slovenskih tekmic, ki je bila na koncu premočna zanjo. Dvojno slavje se je lahko začelo.

»Ta dirka pa mi je zares polepšala življenje,« je še z od adrenalina tresočim glasom po tekmi pojasnjevala dvakratna evropska prvakinja. » Na štartu se sicer nisem počutila najbolje, je pa bilo toliko bolje prejšnje dni, četudi mi proga ni ustrezala. Zlasti na ravninah sem se morala močno potruditi, da sem ostala v skupini. Ko sem napadla, me je skrbelo, da je bilo to prezgodaj, a sem šla v svojem ritmu. Ko je Alexandra Engen pred menoj naredila napako, sem to izkoristila, v zadnjem krogu pa pokurila vse moči, ki sem jih še imela v nogah,« je Žakljeva opisala potek dirke. Znova je bila najboljša v finišu, tako kot nazadnje v Albstadtu. »Zaupala sem vase in verjela, da bo tudi danes tako. Zares neverjetno se je vse skupaj razpletlo. Še sama ne vem, od kod je tole prišlo. S tem je poplačan ves trud.«

Enako čustvena je bila po osvojitvi srebrne kolajne tudi Klemenčičeva. Brez grenkega priokusa je športno priznala premoč lanski zmagovalki in pri 34 letih končno dočakala prvo odličje v olimpijskem krosu. Ki pa navsezadnje niti ni bilo tako nepričakovano, v tej sezoni je bila na vseh dirkah zelo zanesljiva. »Če povem po pravici, sem med tednom kar malo računala na tole kolajno. Proga mi je bila všeč, tudi vroče vreme je bilo po mojem okusu. Že med tednom sem šla na treningu en krog v tekmovalnem ritmu in primerjala čas z dekleti, ki so vozile štafeto. Bil je primerljiv in vedela sem, da sem lahko zelo dobra. Rekla sem si, imam vse, kar mi ustreza, to moram izkoristiti. In sem res,« se je veselila Klemenčičeva, ki je v zadnjem krogu izgubila dvoboj s slovensko tekmico. »Glede na to, da je ona branila naslov, ni vlekla. Zdelo se mi je, da ne smem popustiti, ker naju lahko ujamejo. Nisem želela izgubiti kolajne,« je še povedala članica ekipe Feenstra, od katere se je osem let mlajša Žakljeva dolgo učila, naposled pa ji ušla.

Boj za zmago je tako imel poseben naboj, vendar pa se Slovenki nista preveč ubadali druga z drugo. »Obe sva dali vse od sebe, veselje pa je bilo zaradi dvojnega uspeha na koncu še toliko večje,« je o zdravem rivalstvu povedala 25-letna junakinja. Velik slovenski uspeh je očitno presenetil tudi organizatorje, ki niso imeli pripravljenih dveh slovenskih zastav – na pomoč so priskočili številni navijači Žakljeve in rešili zadrego.