Ena starejših olimpijskih disciplin

V južnokorejskem mestu Gwangju te dni poteka 18. FINA, svetovno prvenstvo v plavalnih športih. Predstavljamo vam spektakularne skoke v vodo.

Objavljeno
17. julij 2019 12.20
Posodobljeno
17. julij 2019 14.11
Ruski par Kristina Ilinykh in Mariia Poliakova med skokom iz trimetrske skakalne deske. FOTO: Manan Vatsyayana/AFP
Skoki v vodo so olimpijska disciplina že 115 let. Prvič so skakalce v vodo povabili na poletne olimpijske igre v St. Louisu leta 1904, od takrat pa so talnica na tem tekmovanju, kjer od novega tisočletja tekmujejo tudi v parih.

Skoki so v več kot stoletju doživeli precej sprememb. Na prvih olimpijskih igrah leta 1904 so podelili kolajne le moškim, in sicer v dveh disciplinah.

image
Mehičanka Melany Torres med skokom iz metrske skakalne deske. FOTO: Manan Vatsyayana/AFP


Prva je podobna današnji, ko tekmovalci skočijo z določene višine, druga pa je nam manj znana oblika, ki je preživela le na enih OI - skakalcem so namreč merili dolžino »skoka«. Tekmovalci so z roba bazena skočili v vodo, nato pa iztegnjenih rok in nog (brez da bi plavali) lebdeli na vodi. Zmagal je tisti, ki je po 60 sekundah zmogel najdaljšo razdaljo.

Že na naslednjih igrah petih krogov so dokaj nenavadno disciplino zaradi pomanjkanja interesa umaknili, namesto nje pa se je stolpu, iz katerega so skakali, pridružila skakalna deska. Ženske so se za olimpijska odličja prvič bojevale leta 1912, leta 2000 v Sydneyju pa tekmovalci niso več tekmovali zgolj sami, pač pa tudi v parih.
image
Ruski par Aleksandr Bondar in Viktor Minibaev med skokom iz desetmetrskega stolpa. FOTO: Manan Vatsyayana/AFP


Na svetovnih prvenstvih kot tudi na olimpijskih igrah se izvajata dve disciplini in sicer skoki s trimetrske skakalne deske in z desetmetrskega stolpa. Na svetovnem prvenstvu pa je poleg naštetih disciplin še skok iz metrske skakalne deske. Vsak skok zelo pozorno spremlja žirija, ki je pozorna na več malenkosti, od odriva, višine skoka do drže telesa, čim boljše usklajenosti parov (tako pri odskoku kot med izvajanjem figur in doskoku) in čim manjšega pljuska ob zaključku skoka.