Filozofija juda je Putinu pisana na kožo

Da petek v Kazanu ne bo navaden dan, so že navsezgodaj napovedovali številni policisti na ulicah ter ob njih še prava četa varnostnikov in vojakov, ki so stražili pred dvorano Tatneft in natančno pregledali vsakogar pred vstopom na prizorišče evropskega prvenstva v judu. Nič čudnega, ko pa si je slovesno odprtje in zaključne dvoboje drugega tekmovalnega dne prišel ogledat nihče drug kot ruski predsednik Vladimir Putin.

Da je Putin velik športni navdušenec, ni nobena skrivnost. Redno igra hokej na ledu v ruski »NHL« (nočni hokejski ligi), rad smuča, na prvem mestu pa je slej ko prej judo. S tem japonskim olimpijskim borilnim športom se je začel ukvarjati pri enajstih letih in si izbojeval več naslovov mestnega prvaka v St. Peterburgu.

Kljub številnim obveznostim, ki jih je imel na poti na (državni) prestol, je vseskozi ohranjal stik z judom in je različna tekmovanja – kadar je le utegnil – kot gledalec spremljal iz neposredne bližine. Tako je bil tudi posebni gost evropskega prvenstva konec aprila 2010 na Dunaju, kjer je – osvežimo spomin – zlato lovoriko okrog vratu obesil Luciji Polavder, ki je v finalu kategorije nad 78 kilogramov na hrbet vrgla rusko reprezentantko Teo Donguzašvili.

Kot prvi Rus prejel mojstrsko stopnjo 8. Dan

Predsednik Rusije kajpak na tatamiju še posebej pozorno opazuje svoje rojake, neredko jih obišče na pripravah in se jim pridruži na treningu. Tako je bilo tudi januarja letos v Sočiju, kjer se je na blazinah med drugimi »pomeril« tudi z Muso Moguškovom, dobitnikom bronastih odličij na svetovnih prvenstvih v Parizu '11 in Čeljabinsku '14. Za »potrebe« televizijske kamere pa se je spoprijel tudi z Italijanom Eziom Gambo, selektorjem ruskih judoistov, ki ga je že »nagradil« tudi z državljanstvom.

Jeseni 2012 je Svetovna judoistična zveza (IJF) podelila Putinu rdeče-beli pas 8. Dan (kot prvemu Rusu), kar je tretja najvišja mojstrska stopnja. »Vladimir je kot častni predsednik IJF in ugleden judoist popoln ambasador našega športa. Imeti takšno osebnost v svojih vrstah je velika čast za organizacijo in celoten judoistični svet,« je ob takratni podelitvi priznanja izjavil Marius Vizer, prvi mož IJF.

»Kazan je vsekakor eno od najlepših mest v naši deželi in odgovornim je treba izreči veliko zahvalo, da so se odločili prirediti evropsko prvenstvo v judu. Tu dobro vedo, kakšno vrednost ima šport. Zlasti borilne veščine so povsod pri nas izjemno priljubljene, še posebej v Tatarstanu. To seveda velja tudi za judo, čigar filozofija mi je pisana na kožo. Krepi telo in duha, razvija moč, odzivnost in vzdržljivost ter uči, da spoštuješ nasprotnika, da hitro prepoznaš njegove prednosti in slabosti, kar mi zelo koristi v vsakodnevnem življenju,« je Putin ob slovesnem odprtju prvenstva v dvorani Tatneft naštel vrednote tega borilnega športa.

Goreč oboževalec »poslednjega cesarja«

Ruski državnik je sicer že večkrat dejal, da se ima za svojo prodornost in sposobnost uveljavitve zahvaliti prav judu. In obratno, kar ve med drugimi povedati tudi nekdanji avstrijski vrhunski judoist Peter Seisenbacher, ki zadnja štiri leta kot selektor vodi azerbajdžansko reprezentanco.

»Judo je v Rusiji eden od nacionalnih športov. Za to ima nemalo zaslug prav Putin. S tremi telefonskimi klici doseže morda za naš šport enako veliko kot nekdo, ki vse življenje dela na tatamiju in ob njem. Če Vladimir predlaga več judoističnih ur pri telesni vzgoji v šolah, jih tudi uvedejo,« je omenil 56-letni Dunajčan, ki je – mimogrede – dober prijatelj tudi s celjskim strokovnjakom Marjanom Fabjanom.

Ob tem je Seisenbacher pripomnil, da ima tisti, ki je v Rusiji uspešen v tem športu, pozneje zelo dobre možnosti, da mu uspe tudi v gospodarstvu ali politiki. »Lep primer za to je prav Vladimir,« je še presodil olimpijski prvak iz Los Angelesa '84 in Seula '88.

Toda judo ni edini borilni šport, ki je pri srcu Putinu. Blizu sta mu tudi karate in sambo, iz katerega »prihaja« ruski velemojster mešanih veščin Fjodor Jemeljanenko, ki se je konec lanskega decembra po dolgih treh letih vrnil na veliko sceno in v Sajtami že v uvodni rundi prisilil k vdaji enajst let mlajšega Indijca Singha Jaideepa. Putin je sicer goreč oboževalec »poslednjega cesarja«, kakor tudi kličejo 39-letnega borca iz Rubižnega v Lugansku; pred njegovim silvestrskim obračunom ga je celo poklical. »Ker je bil zaskrbljen, mi je pred obračunom zaželel srečo,« je v smehu zaupal Jemeljanenko, ki je s prepričljivo zmago dokazal, da je bila vsakršna skrb zanj povsem odveč.