
Naročite se

Janja Garnbret je v Kopru osvojila svojo že 49. zmago v svetovnem pokalu v težavnosti in pred domačimi gledalci potrdila status najboljše plezalke na svetu. Slovenski praznik je bil popoln, saj so v finalu nastopile še Lučka Rakovec, Rosa Rekar in Lucija Tarkuš, kar je bil zgodovinski mejnik za slovensko reprezentanco.
Koprska tekma je bila šesta in zadnja postaja letošnje sezone svetovnega pokala v težavnosti. Obenem je predstavljala generalno preizkušnjo pred svetovnim prvenstvom v Seulu.

Organizatorji so znova napolnili tribune, kjer so navijači ustvarili izjemno kuliso in z bučnim navijanjem pospremili nastope domačih tekmovalk.
Večer so začeli moški. Zmage se je veselil Japonec Sorato Anraku, ki je kot zadnji nastopil in se povzpel do višine 48+. Alberto Ginés López je z 47+ osvojil drugo mesto, hkrati pa tudi skupno zmago v svetovnem pokalu 2025. Tretji je bil lanski zmagovalec koprske tekme, Britanec Toby Roberts (46+).

Na četrto mesto se je uvrstil Satone Jošida (45), peti je bil izkušeni Jakob Schubert (43), sledili pa so Putra Tri Ramadani (40+), Adam Ondra (35+) in Neo Suzuki (10+). Slovenskega finalista ni bilo.
Ko so moški zapustili oder, je občinstvu zastal dih– sledil je ženski finale, v katerem so bile kar štiri Slovenke. Za domače navijače je bila to priložnost, ki jo redko ponuja šport: možnost, da hkrati navijajo za svoje junakinje in spremljajo boj za zmago na domačih tleh.

Prva med Slovenkami se je v steno podala Lucija Tarkuš. Mlada Slovenka je pogumno začela, a jo je zahtevna smer ustavila že v spodnjem delu. Pri 13+ je morala zaključiti, vendar je s svojim nastopom odprla večer in navijače pripravila na naslednje predstave.
Heloïse Doumont iz Belgije in nato Lučka Rakovec sta obe obstali pri 28+. Rakovčeva je pokazala zbran nastop in ob bučni podpori občinstva obdržala stik z vodilnimi, a smer se je izkazala za neusmiljeno – majhne napake so pomenile konec tudi za najboljše tekmovalke.

Nato je znova prišla na vrsto Slovenka, Rosa Rekar. Energijo je vnesla že s prvim gibom, njeno plezanje je bilo drzno in hitro. Toda prav to se ji je maščevalo: ob poskusu na 26+ ji je zdrsnilo in ostala je brez možnosti za višjo uvrstitev. Čeprav je bila razočarana, je je občinstvo nagradilo z aplavzom.
Ko je nastopila Britanka Erin McNeice, se je razvrstitev premešala. Njeno plezanje je bilo odločno, dosegla je 33. oprimek in prevzela vodstvo. A ko je sestopila s stene, so jo preplavila čustva – bila je vidno razočarana, s solzami v očeh, saj je čutila, da zmaga kljub odličnemu nastopu ne bo njena.

Potem je prišla Italijanka Laura Rogora. Njena predstava je bila izjemna, premišljena in hkrati polna tveganja. Ko je dosegla višino 37+, je z dvignjenimi pestmi pokazala veselje in sprostitev.
Ko je v steno stopila Janja Garnbret, je dvorano pospremil bučen aplavz in pričakovanje vrhunca večera. Plezala je hitro in že kmalu dosegla 24. oprimek, kjer si je privoščila nekaj sekund počitka. Nato je odločno nadaljevala in se s prepričljivimi gibi vzpenjala proti vrhu.

Ko je presegla dosežek dotedanje vodilne Italijanke Laure Rogora (37+), je bilo jasno, da prevzema vodstvo. Plezala je zanesljivo, ostalo ji je dovolj časa in moči, da je prišla vse do 47. oprimka. Tam si je vzela zalet, da bi dosegla naslednjega, a ji je ob tem zdrsnilo in vrha ni dosegla. Z rezultatom 47 je končala nastop kot vodilna.

Vse je bilo odvisno od zadnje tekmovalke, Južnokorejke Chaehyun Seo. Začela je hitro, toda pri 38+ ji je spodrsnilo. S tem je bila odločitev jasna – zmaga je ostala doma. Garnbretova je dvignila roke v zrak, občinstvo pa je eksplodiralo v bučnem aplavzu.
Komentarji