Tiskane izdaje
Jernej Kruder je v plezalnem svetu vsaj toliko kot po športnih dosežkih znan tudi po drugih podvigih, predvsem v skali, kjer je njegov drugi dom. Navdušil je s prvo ponovitvijo plezanja brez varovanja po spektakularni smeri Es Pontas na Majorki in v promocijske namene »zgrizel« Tromostovje, a tudi njegova vitrina je polna odličij, najbolj se lesketa srebro s SP leta 2014 v Münchnu.
V bavarsko metropolo se je te dni vrnil na finalno preizkušnjo balvanskega svetovnega pokala, ki je obenem štela za evropsko prvenstvo. »Nerad se obremenjujem s tem, ali bo ta tekma zame zadnja letos. Plezanje je moje življenje, tekme pa del vsakdanjika in se z njimi ne obremenjujem. Želim odplezati najbolje, enako kot v skali. Če opravim, kot je treba, in sem zadovoljen s seboj, potem rezultat niti ni pomemben,« poudarja 26-letni Celjan, ki namerava takoj po Münchnu nastopiti (vsaj) še na težavnostni preizkušnji v Arcu, kamor bo zagotovo odpotoval, ker bo to prizorišče hkrati gostilo tudi balvanski master.
Kot pravi sam, za vrh v težavnosti ni pripravljen, čeprav se je tej disciplini posvečal več kot minula leta: »Predvsem zaradi OI 2020 v Tokiu, hkrati pa sem v tem videl tudi prednost. Veliko plezam v skali, kjer mi skoraj več pomeni težavnostno kot balvansko plezanje, zato sem se treninga lotil tudi v želji po napredku, da bi lažje preplezal kakšen skalni izziv.«
Foto: Blaž Samec/Delo
Ima se za skalnega plezalca, »tam se vidim, tam najbolj zaživim, tam uživam. Plezanja na umetnih stenah ne maram preveč, mi je pa zelo ljub pritisk, ki ga ustvarijo tekme, zato tudi rad tekmujem. A če želim biti uspešen, je trening v umetni steni nujno zlo. Je pa res, da poslušam srce, in ko vidim, da potrebujem trening, grem na umetno steno; ko imam tega dovolj in srce že malo hrepeni po skali, grem brez slabe vesti tja in opravim dobro, kakovostno vadbo,« se ne pusti motiti Kruder, ki mu na preizkušnjah družbo dela tudi mlajša sestra Julija, prav tako uspešna plezalka.
Ne le da ima pritisk rad, tudi dobro ga prenaša. »Ravno to je čar tekmovanja. Morda nisem najmočnejši v svetovnem pokalu ali velikih preizkušnjah, vendar mi je v užitek, da znam obdržati hladno glavo, kadar je treba. Medtem ko najmočnejše včasih zdela pritisk, lahko jaz izkoristim hladno glavo,« konča Jernej, ki se je letos v Nanchingu prvič dokopal do stopničk v balvanskem svetovnem pokalu.
